Slo-Tech - Eden izmed nepričakovanih zmagovalcev Muskovega prevzema Twitterjev je kriptovaluta dogecoin, ki je pridobila 70 odstotkov vrednosti in dosegla polletni vrh. Elon Musk je glasen zagovornik kriptovalut, a posel je najbolj vplival prav na dogecoin, ki ga je bil Musk večkrat posebej izpostavljal. Dogecoin, ki je bil nastal kot potegavščina, je Tesla celo sprejemala kot plačilo za komercialni material, denimo obeske, zaponke za pas, parfume in podobno.

Dogecoin je sicer še vedno daleč od rekordnih vrednosti. Trenutno se giblje okrog 0,13 dolarja, medtem ko je lani presegel 0,50 dolarja in dobršen del leta preživel nad 0,20 dolarja. K temu je izdatno pripomogel prav Elon Musk, ki je valuto reklamiral na družbenih omrežjih in podžigal njeno rast, zaradi česar si je nakopal tudi nekaj tožb. Očitajo mu tržne manipulacije.

Billy Markus in Jackson Palmer sta dogecoin kot satiro zagnala leta 2013, a je kmalu postal 'resna' kriptovaluta. Majhna, a predana skupnost mu zvesto sledi, s...

TechCrunch - Podjetje Tesla je prek sistema borznega obveščanja sporočilo, da so doslej pridobili za 1,5 milijarde ameriških dolarjev bitcoinov ter da bodo tudi v bodoče del sredstev, ki jih ne potrebujejo za tekoče poslovanje, skladno z načeli o razpršenosti in maksimizaciji naložb, vlagali v to kriptovaluto. Še več, v podjetju načrtujejo, da bi v bližnji prihodnosti bitcoin začeli sprejemati tudi kot plačilno sredstvo pri nakupu njihovih vozil. A za slednje, tako sporočilo, je za zdaj še preveč neznank s strani regulatorjev.

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo tudi največja podjetja, ki se načeloma izogibajo tveganim naložbam, začela posegati po bitcoinu. Ta je letos doživel renesanso svoje rasti in zato znova zbudil zanimanje naložbenikov. Med njimi seveda tudi Elona Muska, poznanega po tem, da rad po pionirsko stopa v neznano.

Da se nekaj dogaja, je dalo slutiti že njegovo nedavno tvitanje. Pred dnevi je tako svojemu profilu dodal ključnik #bitcoin, nato pa zbijal šale na račun...

Slo-Tech - Ameriški organi pregona so več kot leto dni kot vabo vzdrževali zaseženo stran za pranje bitcoinov na Toru, v katero so se ujeli številni preprodajalci mamil in drugih prepovedanih snovi. V 19 zveznih državah so že aretirali več kot 35 posameznikov, zasegli 3,6 milijona dolarjev gotovine in zlata, več kot 2000 bitcoinov, okrog 100 kosov orožja in večje količine mamil ter zdravil na recept.

Doslej so se akcije proti internetni preprodaji mamil osredotočale na identifikacijo upravljavcev spletnih tržnic in njihovo zapiranje, kar pa ni prinašalo dolgoročnih rezultatov. Čeprav smo brali o odmevnih zaprtjih Silk Roada, Silk Roada 2.0 in AlphaBaya, so se preprodajalci v večini zgolj preselili...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Katarju so pokazali, da transakcije z bitcoini niso le javne, kar je osnovni koncept njegovega delovanja, temveč tudi nič kaj anonimne, saj tudi leta po izvedbi ni težko povezati naslovov denarnic z resničnimi osebami. To niti ni kakšna večja pomanjkljivost bitcoina, temveč posledica njegovega ustroja in varnostnih praks, ki jih ljudje zasledujemo na internetu. Raziskovalci zaključujejo, da moramo pri vsaki transakciji predpostavljati, da je identiteta sodelujočih znana (ali pa bo nekoč v prihodnosti), če nimamo res dobrih argumentov, zakaj ne bi bila.

V svoji raziskavi so najprej zbrali več deset naslovov, ki so se valjali na straneh na Toru in kamor se...

Slo-Tech - Dobili smo uradno potrditev lanskih bojazni razvijalcev Tora, da je ameriška zvezna vlada leta 2014 najela Carneige Mellon University (CMU) oziroma njihov Software Engineering Institute (SEI) za raziskave, kako v omrežju Tor kljub želeni anonimnosti razkriti identiteto uporabnikov. Te obtožbe je lani novembra izrekel vodja projekta Tor Roger Dingledine na podlagi podatkov iz sojenja upravljavcem strani Silk Road 2.0.

Lani epiloga ni bilo, saj je FBI zgolj suho zanikal, da bi CMU plačal milijon dolarjev za vdor v Tor, na CMU pa so zapisali le, da občasno dobijo sodne pozive (subpoena), ki jih pač morajo izpolniti. Sedaj je znanega več. Ni bil FBI tisti, ki je to naročil pri CMU, temveč neposredno ameriško pravosodno ministrstvo....

Slo-Tech - Vodja projekta Tor je javno obtožil FBI, da so lani Univerzi Carneige Mellon (CMU) plačali milijon dolarjev za raziskave, kako razkriti identiteto uporabnikov Tora, in za praktično izvedbo takega napada na omrežje. O napadih na omrežje so poročali že lani, ko se je dogajal. Ranljivosti, ki so jih tedaj izkoristili napadalci, so potem kmalu po odkritju zakrpali. Napad se je začel januarja 2014 in je do odkritja trajal pet mesecev.

Kot izpostavlja vodja projekta Tor Roger Dingledine, ni toliko problematično dejstvo, da FBI poizkuša odkriti identiteto ljudi, ki uporabljajo anonimizacijsko omrežje Tor, kot je nedopustno izkoriščanje akademskih inštitucij v ta namen. Pravi, da gre za hud napad na državljanske svoboščine, če organi pregona svoje delo poverijo raziskovalnim ustanovam, ki lahko potem pod pretvezo...

Krebs On Security - Na temnem delu interneta (darknet) je mrknila stran Evolution, ki je bila po propadu Silk Roada največja internetna tržnica prepovedanih izdelkov. To pot razlog za nenaden konec niso bili organi pregona, temveč so skrbniki očitno ucvrli z 12 milijoni dolarjev. Kraja je bila načrtovana, saj sta skrbnika najprej nekaj dni stranke mirila s pojasnili, zakaj da dvigi nenadoma niso več mogoči, preden sta se dokončno vdrla v zemljo.

Ko je padla stran Silk Road, je bilo treba počakati le nekaj tednov, da se je na internetu postavila Silk Road 2.0. Tako kot so aretirali in obsodili skrbnike prve strani, so tudi kolovodje Silk Roada 2.0 pristali v pesti organov pregona. Nadebudnim preprodajalcem in kupcem spet ni bilo treba...

Slo-Tech - V New Yorku se je začelo sojenje 30-letnemu Rossu Ulbrichtu, ki ga bremenijo več hudih kaznivih dejanj v zvezi s preprodajo prepovedanih mamil, izsiljevanja, vodenja hudodelske združbe in naročanja umorov, ki naj bi zagrešil kot ustanovitelj in skrbnik spletne strani Silk Road. Ulbricht, ki so ga aretirali oktobra 2013 ob zaprtju spletne strani, vse obtožbe zavrača, ne zanika pa vzpostavitve spletne strani. Trdi, da so mu vse skupaj podtaknili resnični storilci. Pred stavbo sodišča je bila tudi manjša skupina Ulbrichtovih podpornikov.

Spomnimo, da so Ulbrichta aretirali oktobra 2013 v javni knjižnici med klepetom po internetu na svojem prenosniku. Kmalu je FBI povedal, da gre za osumljenca v primeru spletne strani Silk...

Slo-Tech - Spletna stran Silk Road, kjer je (bilo) možno kupiti najrazličnejše nezakonite stvari, je po zaprtju prve in druge različice dosegljiva še v tretje. To pot je ne najdemo na omrežju Tor, temveč na sorazmerno manj znanem omrežju I2P.

FBI je prvi Silk Road onesposobil oktobra 2013, ko so aretirali tudi domnevnega upravljavca strani, kasneje pa še nekaj drugih sodelujočih. Le dober mesec pozneje na internetu vzniknila stran Silk Road 2.0, za katero so se najprej spraševali, ali gre morebiti za FBI-jevo past. Izkazalo se je, da ne, in FBI je stran lani zaprl ter aretiral tudi njenega skrbnika. Stran je bila pod budnim nadzorom tajnih agentov od samega začetka.

Očitno je pred nami nov krog igre mačke z mišjo. Tu je Silk Road Reloaded, ki ima enako poslanstvo kot prvi verziji...

FBI - Skoraj točno leto dni po aretaciji Rossa Ulbrichta, ki je vodil spletno stran Silk Road za prodajo in nakup prepovedanih predmetov in snovi na internet, so aretirali tudi 26-letnega skrbnika naslednice Silk Road 2.0. Slednja se je na internetu pojavila že dober mesec po zaprtju originalne strani in tedaj smo se spraševali, ali gre za limanice ali resnično stran. Očitno je šlo za resen poizkus.

FBI je aretiral Blaka Benthalla, ki je bil na internetu poznal z vzdevkom Defcon, in je skušal (ter v veliki meri) uspel ponovno aktivirati stran Silk Road. Obtožen je prekupčevanja z mamili, vdora v računalniški sistem, ponarejanja osebnih dokumentov in pranja denarja. Grozi mu dosmrtna ječa, a če bo obsojen, bo dosojena kazen bržkone krajša.

Benthall naj bi se strani pridružil decembra lani,...

The New York Times - V primeru Silk Road, kjer je FBI omenjeno spletno stran zaprl oktobra in aretiral njenega domnevnega ustanovitelja in upravljavca Rossa Williama Ulbrichta in največjega preprodajalca Stevena Lloyda Sadlerja (ki je nekaj časa celo sodeloval s policijo), se nadaljujejo aretacije sodelujočih. FBI je tako vložil obtožnico zoper tri moderatorje na forumu in administratorje strani, ki so jih aretirali v ZDA, Avstraliji in na Irskem (ali so tretjega obtoženega res aretirali na Irskem, so poročila trenutno nasprotujoča).

Peter Phillip Nash kot glavni moderator na forumih in Andrew Michael Jones ter Gary Davis so obtoženi sodelovanja pri prekupčevanju z mamili, vdiranja v računalniške sisteme in pranja denarja. Naloga...

Slo-Tech - Policijsko delo pri preiskavi strani Silk Road in njenih uporabnikov, ki so prekupčevali s predmeti, katerih promet in posest sta prepovedana z zakonom, se nadaljuje. Po aretaciji lastnika in ustanovitelja in zasegu premoženja nekaterih uporabnikov je imel FBI sicer težav z zasegom premoženja lastnika, saj je bilo v bitcoinih, ki jih brez dostopa do ustrezne datoteke-denarnice ni mogoče pleniti, a to ni ustavilo nadaljnjih aretacij. Policija je v ZDA, Veliki Britaniji in na Švedskem aretirala še osem oseb, ki so delovale na Silk Roadu.

FBI je tako že aretiral 40-letnega Stevena Lloyda Sadlerja iz zvezne države Washington, ki je sodil med najbolj aktivne prodajalce drog na Silk Roadu. Pod vzdevkom NOD je na strani končnim uporabnikom prodajal kokain, heroin in...

BBC - Ameriški FBI je včeraj aretiral 29-letnega Rossa Williama Ulbrichta iz San Francisca. Diplomant fizike si je današnjo omembo na vseh medijih zaslužil s svojo spletno stranjo, ki jo je FBI prav tako zaprl. Ulbricht je vodil zloglasno Silk Road.

Silk Road je bila spletna stran, ki je kot Ebay za snovi, katerih promet in posest sta z zakonom prepovedana, delovala od februarja 2011. V Silk Road se je bilo mogoče povezati le prek anonimnega omrežja Tor ob poznavanju natančnega naslova strani, zaradi česar stran ni bila dostopna običajnim uporabnikom interneta. Pravimo, da je pripadala tako imenovanemu globokem spletu (deep web), kjer so strani, ki jih ni mogoče doseči z običajnimi iskalniki. Gre za ogromno omrežje, saj raziskovalci ocenjujejo, da je za...