Slo-Tech - O reševanju omočenih prenosnih telefonov kroži cel kup mitov in legend, med katerimi je ena trdovratnejših učinkovitost riža. Dasiravno je riž res higroskopen, za telefone to ni nujno blagodejno. Apple je v posodobljenem obvestilu celo izrecno odsvetoval zakopavanje telefona v riž. Majhna riževa zrna lahko telefon dodatno poškodujejo, svarijo v Applu. Telefon zato raje postavimo v suh in rahlo prevetren prostor, da voda odhlapi po naravni poti.

Riž sodi med higroskopne materiale, nad katerimi je ravnotežni parni tlak vode nizek. To v praksi pomeni, da nase veže vodo iz okolice. A več preizkusov je že pokazalo, da sušenje z rižem ni hitrejše od čakanja, da se telefon posuši sam. Apple prav tako odsvetuje intenzivno segrevanje telefona ali brisanja priključkov z vatiranimi paličicami. Vse to lahko situacijo poslabša.

Če se torej pojavi obvestilo, da je priključek moker in se telefon ne bo polnil, je edina pametna rešitev počakati, telefon pa pustiti na suhem in prevetrenem...

Slo-Tech - Sodišče EU je, kot že nekajkrat, spet presojalo ureditev splošne in neselektivne hrambe prometnih podatkov. Od kar je sodišče v letu 2014 presodilo, da je Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov neskladna s pravnim redom EU, si države članice bolj ali manj neuspešno prizadevajo, da bi takšno hrambo podatkov ponovno vzpostavile.

Prometni podatki omogočajo, da organi, ki imajo do njih dostop, iz njih zelo natančno sklepajo na številne vidike zasebnega življenja posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Hramba prometnih podatkov torej predstavlja resen poseg v zasebnost. Pri posameznikih lahko verjetno povzroči, da so njihova življenja pod stalnim nadzorom. Posledično je tak poseg upravičen le v primerih resnih kaznivih dejanj.

Kako pomembni so metapodatki kaže izjava nekdanjega šefa NSA, ki je ob neki priložnosti dejal, da »ubijamo ljudi na podlagi metapodatkov«.

Pred nami sta dve sodbi, ena proti Franciji in druga proti Nemčiji.

Francija

Tokrat je sodišče odločalo o...

Slo-Tech - Ustavno sodišče je razveljavilo Covid ukrepe. Po tem, ko ukrepi že lep čas ne veljajo več, jih je sedaj uspelo razveljaviti tudi Ustavno sodišče. Gre za postopek, ki se je začel na pobudo Informacijskega pooblaščenca, ki je izpodbijal Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19, ter del Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki se nanaša na obdelave osebnih podatkov.

Izpodbijani odloki se nanašajo na način preverjanja način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT. Gre za aplikacijo za preverjanje Covid potrdil s čitalcem QR kode. IP je menil, da izpodbijana ureditev predvideva obdelavo posebne vrste osebnih podatkov, in sicer podatkov o zdravju, ki so po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) posebej varovani. Covid potrdila je uvedla Uredba o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in...

Slo-Tech - Nekateri ste verjetno že slišali za famozno spomladansko sodbo Vrhovnega sodišča, s katero so odločili, da Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) več ni mogoče uporabljati za dostop do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih in tožilskih spisih. S tem sta ZDIJZ in njemu sorodni Zakon o medijih (ZMed) v razmerju do sodne veje oblasti praktično odmrla. Pridobiti neko sodbo zaradi priprave novinarskega članka ali pa zato, da bi dobili vpogled v to, kaj si sodstvo misli o vladnih COVID-19 odlokih, je čez noč postalo skoraj nemogoče.

Poglejmo najprej, za kaj je šlo v omenjeni zadevi. Gospa je bila obravnavana v predkazenskem postopku, ovadbo pa je državno tožilstvo zavrglo. Nato je želela pridobiti ovadbo, zato je vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev ovadbe (o absurdnosti uporabe ZDIJZ za dostop do ovadbe zoper samega sebe na tem mestu ne bi izgubljali besed). Tožilstvo se je odločilo, da ji dokumenta ne da, ker se je dejansko...

Slo-Tech - Ustavno sodišče nadaljuje s presojo zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v okviru katere je pred časom razveljavilo določbe o tehnični prepoznavi registrskih tablic, tokrat pa so obravnavali pravno podlago za uporabo brezpilotnih zrakoplovov pri opravljanju policijskih nalog v okviru člena 144a.

Tudi to presojo je zahteval Urad varuha človekovih pravic, kjer menijo, da je uporaba dronov sporna, saj je v zakonu opredeljena na izrazito splošen način, da s tem ni več zadoščeno ustavni zahtevi, po kateri morajo koristi uporabe brezpilotnih zrakoplovov odtehtati težo takega posega. V uradu še posebej izpostavljajo določbo, ki omogoča uporabo dronov tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter...

Ustavno sodišče RS - Konec marca je Državni zbor sprejel novelo zakona o kazenskem postopku, s katero je poskusil v zakonske okvire spraviti dolgoletno prakso slovenske policije. Danes je Ustavno sodišče objavilo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja pravne podlage za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov s pomočjo IMSI lovilcev.

V enajsti točki izreka je US zapisalo:

Predlagatelji izpodbijajo 150.a člen ZKP (uporaba tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije), ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja. Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov.[4] Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je razsodilo, da pravica do zasebnosti družine ne more ščititi kršiteljev avtorskih pravic pred odgovornostjo. Tako gledišče bi namreč po mnenju sodnikov škodovalo temeljnim pravicam lastnikov avtorskih pravic.

Sodba izhaja iz dobrih osem let starega primera, ko je Nemec Michael Strotzer na P2P omrežju delil neko zvočno knjigo. Lastnik avtorskih pravic, nemško podjetje Bastei Lübbe AG je zato zoper njega vložilo tožbo in od njega zahtevalo plačilo odškodnine. A Strotzer se je na sodišču zagovarjal, da njegovo domače omrežje, ki je bilo sicer zavarovano, uporabljajo tudi drugi družinski člani, ki živijo v istem gospodinjstvu. Pri tem pa sodišču ni bil...

Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice je spet ugotovilo, da slovenski organi preiskave in pregona niso ravnali skladno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako Evropske konvencije o človekovih pravicah ne razumejo niti slovenski ustavni sodniki (no, tudi drugi sodniki so bili že “okarani”, upravnemu sodišču je pred dvema mesecema Evropa tako razložila, da ne razume upravnega prava - čeprav je upravno sodišče vmes ugotovilo, da v bistvu Strassbourg ne razume). Tokrat se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, ali lahko policija pridobiva podatke o dinamičnih naslovih IP brez odredbe sodišča. In ali imajo tudi pedofili človekove pravice.

Vse se je začelo leta 2006, ko je domnevni (no, v Sloveniji do sedaj obsojen na vseh sodnih inštancah) pedofil Benedik prek P2P programa prenašal datoteke z otroško pornografijo. Pretakanje prepovedane vsebine iz internetov so zaznali švicarski policisti, ki so o tem obvestili slovenske. Slovenska policija je - brez pomisleka - od ISP...

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti je minuli teden gostil strokovni posvet o posledicah julijske razveljavitve obvezne hrambe prometnih podatkov. Dogodek je bil za poletni čas presenetljivo dobro obiskan, predvsem pa ni pa manjkalo predstavnikov policije in tožilstva, z vseh nivojev obeh struktur. Bili so si edini, da retencijo nujno rabimo oz. točneje, da jo "čimprej", "takoj",...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji mesec, je naše Ustavno sodišče sledilo aprilski odločitvi Sodišča EU in delno tudi štiri leta stari odločitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča ter razveljavilo celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je določalo obvezno in dolgotrajno hrambo prometnih podatkov za potrebe policije, SOVE in OVS MORS (in še koga). S tem se (žal zgolj do nadaljnjega) zaključuje 8-letno obdobje sistematičnih kršitev človekovih pravic bolj ali manj vseh prebivalcev Slovenije. V tem prispevku si bomo malo na daljše (tl:dr) pogledali vsebino odločbe,...

Slo-Tech - Danes je Ustavno sodišče strankam v postopku razposlalo sodbo v zvezi z zahtevo Informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

Sodišče je v sodbi v glavnem sledilo sodbi ECJ iz aprila letos in ugotovilo, da gre pri hrambi, kot smo jo poznali do sedaj za popolnoma nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti iz 38. člena ustave.

Ustavno sodišče tako z dnem objave sodbe v Uradnem listu (najverjetneje naslednji torek) razveljavlja celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in operaterjem nalaga takojšnje uničenje na tej podlagi zbranih...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech - Veliko smo že rekli o obsežnem zbiranju in rabi digitalnih sledi (telefončkarji, internetarji, taki ljudje), zdaj pa še malo o bioloških sledeh, to je teh, ki jih tudi brez telefona v žepu vedno nosimo s sabo.

O tem smo nazadnje pisali julija, v novici o sveži noveli zakona o kazenskem postopku, ZKP-L. Takrat smo ob branju predloga Ministrstva za pravosodje in javno upravo izrazili pomisleke nad več vprašljivimi "administrativnimi poenostavitvami" v škodo osumljenca, predvsem pa negodovali nad kvečjemu površinsko omejitvijo policijskega pooblastila za odvzem brisa ustne sluznice, iz katerega se potem izdela DNK profil (2. in 3. odst. 149. čl. veljavnega ZKP; v povezavi s členi 60 - 64. ZPol). Po trenutno veljavni...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila...