Slo-Tech - Evropska komisija in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta izdala skupno poročilo o novem pogledu na podnebje in varnostno problematiko, v katerem izpostavljata neurejenost spreminjanja podnebja in geoinženirnga. Pozivata k začetku mednarodnih pogovorov o pravnem okviru, ki bi opisoval namerne posege v atmosfero oziroma geoinženiring. Zamisel ni nova, podlago pa ima v naravnih dogodkih.

Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je izdal še sklepni del šestega poročila o stanju podnebja. Peto poročilo je izšlo pred skoraj desetletjem (2014), posamezni deli šestega poročila pa so izhajali v letih 2018-2022. Ti so obravnavali posamezne aspekte podnebnih sprememb, sklepni del pa prinaša sintezo vseh odkritij in širši pogled na vse vplive. Osemnajst sklepov zadnjega dela prinaša najkompaktnejši pregled. Obstaja v dveh delih: krajši 10-stranski povzetek za odločevalce in obsežnejši 50-stranski povzetek.

Obeti niso rožnati. Poročilo ugotavlja, da je človeška aktivnost neizpodbitno povzročila globalno segrevanje, ki je v letih 2011-2020 v primerjavi s predindustrijsko dobo (1850-1900) znašalo 1,1 °C. Če se bo koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi še naprej povečevala, se bo segrevanje nadaljevalo. K sreči obstajajo načini, kako znižati izpuste in s tem preprečiti nadaljnje povečevanje koncentracije, a jih ne izvajamo. Kljub napredku, ki...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih v najnovejšem poročilu opozarja, da je treba ukrepati takoj in zajeziti naraščanje izpustov ogljikovega dioksida, sicer svet drvi v podnebno katastrofo. Če bi dosegli vrh izpustov leta 2025 in potem zagotovili zmanjšanje za 50 odstotkov do konca desetletja, bi še lahko ujeli optimistični scenarij, po katerem bi se svet glede na predindustrijsko obdobje segrel le za 1,5 °C. V nasprotnem primeru bo segrevanje tudi do dvakrat intenzivnejše, kar bo imelo pogubne posledice.

Danes objavljeni tretji del zaključuje šesto poročilo (prvi del je bil objavljen avgusta). IPCC za izdelavo poročila potrebuje približno sedem let, zato je to zelo verjetno zadnje poročilo, preden bo prepozno. Koncentracija CO2 v atmosferi se je s predindustrijskih 280 ppm povečala na okoli 420 ppm, kar ogroža podnebje in človeka. Ker tehnologija za zajem in skladiščenje CO2 še niso zrele, je trenutni edini način znižanje emisij. Generalni sekretar...

Slo-Tech - Google ne bo več prikazoval oglasov, ki zanikajo podnebne spremembe, so sporočili iz podjetja. Oddelek za oglasni prostor ne bo več dovoljeval zakupa oglasov na spletnih straneh, ki uporabljajo Googlovo platformo za streženje oglasov, ki "nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o obstoju in vzrokih za podnebne spremembe". V zadnjih letih so prejeli mnogo pritožb oglaševalcev, da se njihovi oglasi pojavljajo ob vsebinah, ki širijo neresnice o podnebnih spremembah, in založnikov, da se pojavljajo tudi oglasi, ki širijo tovrstna sporočila. Zaradi tega je Google ukrepal.

V prenovljeni politiki oglaševanja in monetizacije vsebine je odslej določeno, da so prepovedani oglasi ali monetizacija vsebin, ki trdijo, da so podnebne spremembe prevara, ki zanikajo informacije o dolgoletnem trendu segrevanja podnebja in ki zanikajo vpliv antropogenih izpustih ogljikovega dioksida na podnebne spremembe. Prepovedane so vsebine, ki navedeno predstavljajo kot dejstvo, dovoljene pa bodo vsebine, kjer se...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je objavil prvi del šestega poročila, ki ne kaže rožnate slike. Poročilo, ki ga je soustvarilo več kot 200 strokovnjakov za klimatologijo in sorodne vede ter odobrilo 195 držav članic ZN, ugotavlja, da se planet segreva najhitreje v zadnjih 2000 letih. Nobenega dvoma ni, da je za veliko večino segrevanja odgovoren človek, ugotavljajo. Če človeštvo ne bo takoj odločno ukrepalo in zajezilo izpustov toplogrednih plinov, se obetajo velike spremembe podnebja in več ekstremnih podnebnih dogodkov. Časa zmanjkuje.

IPCC o nevarnostih segrevanja planeta svari že 30 let, a več kot to ne more. Naloga IPCC je spremljati dogodke, raziskovati vzroke in predvidevati prihodnje scenarije, ne more pa ukrepati. To nalogo imajo vlade, ki jo zadnjih 30 let niso opravile. Rezultati so očitni. V primerjavi z referenčnim obdobjem 1850-1900 se je povprečna globalna temperatura povišala za 1,1 °C, kar največ v zadnjih 125.000 letih (od...

Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Slo-Tech - Medtem ko v znanstveni skupnosti obstaja zelo širok konsenz, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, med katerimi je najvidnejša posledica dvig globalne temperature, je v javnem diskurzu enotnosti manj. Tudi v medijih so debate pogosto uravnotežene tako, da imajo zanikovalci podnebnih sprememb enako zastopanost kakor nasprotna stran, kar nikakor ne odraža visokega konsenza v znanosti (nad 95 %). Ali lahko objektivno izmerimo, ali imajo zanikovalci podnebnih sprememb v medijih več prisotnosti, kot bi ustrezalo njihovi številčnosti in trdnosti argumentov? So stališča podjetij bolj zastopana od stališč znanosti in okoljskih organizacij? Sociologinja Rachel Wetts z Univerze Brown je v raziskavi, ki je objavljena v PNAS, poskušala storiti prav to. Ugotovila je, da so odgovori pritrdilni (že naslov članka se glasi In climate news, statements from large businesses and opponents of climate action receive heightened visibility).

Želene odgovore je težko dobiti, zato ima tudi...

Slo-Tech - Klimatologi so v zadnjih desetletjih ustvarili na desetine bolj ali manj natančnih modelov, ki napovedujejo spreminjanje podnebja v odvisnosti od številnih spremenljivk. Spričo velike računske moči so ti modeli bistveno kompleksnejši od njihovih prednikov pred pol stoletja, saj lahko vključujejo številne interakcije, od snega in ledu ter povezave z albedom, do pokritosti površine z gozdovi in vpliv odbojnosti oblakov. Toda eno lastnost imajo ti modeli skupno tudi z betežnimi starčki - prav vsi napovedujejo dvig globalne temperature.

Na univerzi v Berkeleyju so preverili napovedi starejših modelov, ki danes niso več v uporabi. Nekateri od teh modelov so bili stari tudi 50 let, napisani na luknjanih karticah, tako da so morali podatke odčitavati z digitaliziranih grafov. Skupno so primerjali 17 napovedi iz 14 modelov iz let 1970-2001. Rezultati so bili strašljivo usklajeni. Večina modelov je pravilno napovedala porast globalne temperature 0,9 °C, kolikor se je ta od leta 1970...

Slo-Tech - Doslej smo največkrat slišali ocene, koliko energije porabi rudarjenje bitcoina in ostalih kriptovalut, ki so se navadno gibale v okviru kakšne manjše države (denimo Švice ali Slovenije). Celoten internet porabi že krepko več kot odstotek vse električne energije in po nekaterih ocenah presega 10 odstotkov. Nekoliko bolj nenavadno dejstvo pa je v raziskavi emisij ogljikovega dioksida odkril francoski think-tank The Shift Project. Po njihovih ocenah je vsa digitalna tehnologija odgovorna za 4 odstotke svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Samo prenos in predvajanje (pretočne vsebine) videoposnetkov prek interneta naj bi bilo odgovorno za 300 milijonov ton izpustov...

Slo-Tech - Po stabilizaciji človeških izpustov ogljikovega dioksida v letih 2014-2016 bomo letošnje leto zaključili z najvišjimi izpusti v zgodovini in s tem presegli lanski rekord. V primerjavi z minulim letom bodo letos izpusti na svetovni ravni 2,7 odstotka višji kot lani, in sicer bodo znašali 37,1 milijarde ton. Če k temu prištejemo še vplive deforestacije in ostalih neindustrijskih dejavnosti, bodo letošnji izpusti 41,5 milijarde ton. Tako kažejo analize Global Carbon Project, katerih rezultate so objavili v Nature, Environmental Research Letters in Earth System Science Data.

Lansko povečanje je znašalo 1,6-odstotka, v treh letih...

Freedom House - Poročilo think tanka Freedom House o stanju svobode na spletu za letošnje leto ni preveč spodbudno. Internetne svoboščine globalno upadajo že osmo leto zapovrstjo, še zlasti potem, ko so nekatere vlade pogrom nad lažnimi novicami in naraščajoče zbiranje osebnih podatkov izkoristile še za utišanje političnih nasprotnikov. Poročilo navaja, kako je širjenje govoric, lažne propagande in sovražnega govora pomagalo razplamtevati nasilje v Mjanmaru, Šri Lanki in Indiji. Za nazadovanje ima, tako poročilo, precejšnje zasluge Kitajska, ki drugim vladam uspešno izvaža svoje standarde ter tudi strojno in programsko opremo za izvajanje nadzora nad državljani. Kitajska je tudi sicer v poročilu označena kot najhujša kršiteljica spletnih svoboščin.
...

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

Phys.org - Raziskava, v kateri so združili moči University of Maryland, State University of New York in Nasin Goddard's Space Flight Center je ugotovila, da je rast novih gozdov na našem planetu več kot nadomestila drevesa, ki so padla pod človeško roko. Natančneje za 7,1 %. Ugotovitve so seveda v navzkrižju s splošnim prepričanjem, da se globalna poraščenost zmanjšuje, saj smo v zadnjih desetletjih precej dobro obveščeni o tem, kako smo uspeli opustošiti deževne gozdove.

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke šestnajsterice vremenskih satelitov, pridobljene med leti 1985 in 2016. V tem obdobju je po njihovih ugotovitvah površina novozaraslih območij relativno presegla površine posekanih gozdov za 2,24 milijona kvadratnih...

Slo-Tech - Medtem ko je boj proti premogu v polnem zagonu v številnih državah, saj njegova uporaba ni problematična le z vidika izpustov ogljikovega dioksida, temveč tudi ali predvsem trdnih delcev, sta nafta in kurilno olje za zdaj še bistveno manj pod drobnogledom. Nekatera mesta se sicer spogledujejo s prepovedjo vožnje dizelskih avtomobilov v mestih, sedaj pa je Norveška napovedala, da bo do leta 2020 prepovedala uporabo kurilnega olja za ogrevanje. Norveška je per capita največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina izven Bližnjega vzhoda.

Norveški okoljski minister Vidar Helgesenlaid je dejal, da bodo morali ljudje, ki se grejejo s kurilnim oljem, do leta 2020 poiskati alternative. Ukrep...

Slo-Tech - Koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so na najvišjih ravneh v zadnjih 800.000 letih, a vsaj kratkoročno se zdi, da se izpusti umirjajo. Lani so se emisije povečale zgolj za 0,6 odstotka, medtem ko je svetovno gospodarstvo zraslo za tri odstotke, kar je bilo prvikrat v zadnjih 40 letih, da sta bila gospodarska rast in povišanje emisij toliko različna. Najnovejša študija, objavljena v Nature Climate Change, pa kaže, da bodo letos izpusti ogljikovega dioksida najverjetneje celo nižji kot lani. Kljub gospodarski rasti naj bi se letos zmanjšali za 0,6 odstotka, čeprav bo gospodarska rast tudi letos okrog triodstotna.

Kljub temu v raziskavi opozarjajo, da to ne pomeni, da smo dosegli vrh in da bodo v vseh...

Science Blog - Ameriška oceanografska in podnebna agencija (NOAA) je z analizo meritev temperatur Zemljinega površja in upoštevanjem novih, pravilnejših popravkov za kompenzacijo različnih zgodovinskih načinov meritev ugotovila, da se v zadnjih dveh desetletjih hitrost globalnega segrevanja ni zmanjšala. Povprečna temperatura površja se še vedno povečuje za približno 0,1 stopinje na desetletje, s čimer so demantirali navedbe Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2013. O ugotovitvah pišejo v članku v Science.

Glavni problem določanja kakršnihkoli trendov je pridobiti verodostojne podatke o temperaturi na Zemlji, ki odsevajo resnično povprečje. Zemlja je velika - njena...

Slo-Tech - Izpusti ogljikovega dioksida so dobro korelirani s porabo energije in naprej z gospodarsko rastjo. Razcvet moderne civilizacije je omogočila prav poceni energija, zato ni presenetljivo, da se poraba energije z rastjo gospodarstva veča. Lani pa se je prvikrat po 40 letih zgodilo, da je svetovno gospodarstvo zraslo, emisije ogljikovega dioksida iz energijskega sektorja pa temu niso sledile. Doslej so bila znižanja izpustov vedno posledica kriz, torej krčenja gospodarstva.

Mednarodna agencija za energije (IEA) je sporočila, da so lani izpusti ogljikovega dioksida znašali 32,3 milijarde ton, kar je enako kot leta 2013. Glavni razlog za umiritev rasti količine izpustov so Kitajska in članice...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Slo-Tech - Pretopla zima v Evropi je prikladen povod za gostilniške debate o segrevanju ozračja, a za resno razpravo potrebujemo objektivne podatke s celotnega površja. NASA in ameriška oceanografska in podnebna agencija (NOAA) sta objavili podatke o povprečni temperaturi na Zemlji v letu 2013, ki ga uvrščajo med najtoplejša leta v merjeni zgodovini.

NASA je izmerila, da je bilo leto 2013 sedmo najtoplejše leto od začetka merjenja leta 1880. Povprečna temperatura ozračja pri tleh je bila lani 14,6 °C, kar je za 0,6 °C višje od dolgoletnega povprečja (1951-1980). Od leta 1880 je povprečna temperatura zrasla za 0,8 °C, dodajajo. Spremembe so seveda precej regionalno pogojene. Na primer v ZDA je bilo minulo leto šele 42. najtoplejše leto in v...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je zaključil tridnevno srečanje, ki je potekalo v Stockholmu. Na njem so usklajevali končno verzijo Povzetka Petega poročila, ki bo sicer v celoti izšlo prihodnje leto. Povzetek ni preobsežen zalogaj, saj obsega dobrih štirideset strani, od tega je deset strani grafov in slik. V njem je IPCC ponovil in dodatno utemeljil, kar vemo že od prejšnjega poročila iz leta 2007; ozračje se segreva in to zaradi človekovega delovanja. Končno poročilo bo sicer v celoti na voljo šele prihodnje leto. Sestavljeno bo iz prispevkov treh delovnih skupin (fizikalno ozadje, vpliv s posledicami, ukrepi).

Toda najpomembnejše podatke najdemo že v Povzetku, ki so ga predstavili včeraj na tiskovni konferenci. Ugotavljajo,...

Google - Google je objavil sveže poročilo o preglednosti, kjer pokažejo število in naravo zahtevkov, ki so jih v zadnjem polletju dobili za odstranitev vsebin iz svojih iskalnih rezultatov. Najnovejši podatki zajemajo obdobje od julija do decembra 2012 in kažejo, da se trend naraščanja števila zahtevkov povečuje. V tem času so prejeli 2.285 zahtevkov različnih vlad za odstranitev 24.179 kosov vsebine, kar je za približno tretjino več kot v obdobju pred tem. Ob tem Google ugotavlja, da se širi področje, ki ga želijo vlade in policije obvladovati, saj dobivajo čedalje več zahtevkov tudi za odstranitev politično nezaželenih vsebin.

Izpostavljajo tri pomembne točke. V zadnjem času se je več kot potrojilo število sodnih zahtevkov iz Brazilije, za kar so bile odgovorne oktobrske lokalne volitve. Kar polovica zahtevkov se je...

Google - Na Mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu je Google predstavil novo orodje, ki omogoča spremljanje krčenja gozdov na planetu. Za zdaj je še v razvojni fazi, a bo kmalu prosto dostopno zainteresiranim znanstvenikom, raziskovalcem in tudi vladam. Kot pravijo, je budno spremljanje deforestacije nujno, saj so gozdovi pomemben ekosistem, poleg tega pa imajo drevesa v sebi nakopičenega ogromno ogljika, ki se pri sežigu sprosti v obliki ogljikovega dioksida (ali je to dejansko slabo, je predmet neštevno mnogo žgočih debat).

Težava je, da se sečnja dogaja v odročnih predelih in v zaostalih državah, ki nimajo potrebne opreme za satelitsko spremljanje svojega ozemlja. Tudi tiste, ki to imajo, morajo nujno uporabljati poenoteno tehniko opazovanja, da ne bi...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.