Google - Na Mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu je Google predstavil novo orodje, ki omogoča spremljanje krčenja gozdov na planetu. Za zdaj je še v razvojni fazi, a bo kmalu prosto dostopno zainteresiranim znanstvenikom, raziskovalcem in tudi vladam. Kot pravijo, je budno spremljanje deforestacije nujno, saj so gozdovi pomemben ekosistem, poleg tega pa imajo drevesa v sebi nakopičenega ogromno ogljika, ki se pri sežigu sprosti v obliki ogljikovega dioksida (ali je to dejansko slabo, je predmet neštevno mnogo žgočih debat).
Težava je, da se sečnja dogaja v odročnih predelih in v zaostalih državah, ki nimajo potrebne opreme za satelitsko spremljanje svojega ozemlja. Tudi tiste, ki to imajo, morajo nujno uporabljati poenoteno tehniko opazovanja, da ne bi prihajalo do napačnih interpretacij. In prav to poenotenje želi ponuditi Google, ki na projektu dela s številnimi partnerji. Na satelitskih posnetkih lahko izsek gozdov vidimo že sedaj, le da doslej ni bilo enotnega standarda za kvantizacijo. Ko se bo Googlova storitev enkrat znebila nalepke bete, bo ta dostopen širši javnosti.
Nagrado za lenobo ljudstva, ali za nedozorelost ljudstva, da ne zna izkoristiti kaj mu je dano? Se strinjam! :)
Odvisno od tega, kako na zadevo gledaš. Sekanje vse počez tudi ni ravno dobro in še manj koristno na dolgi rok - sploh pri nas, kjer bi verjetno samo sekali, pa nič sadili.
Nagrado za lenobo ljudstva, ali za nedozorelost ljudstva, da ne zna izkoristiti kaj mu je dano? Se strinjam! :)
Odvisno od tega, kako na zadevo gledaš. Sekanje vse počez tudi ni ravno dobro in še manj koristno na dolgi rok - sploh pri nas, kjer bi verjetno samo sekali, pa nič sadili.
Zaenkrat letnik posek dosega le 50% letnega prirastka. Zaenkrat več zraste/priraste kot uspemo posekati. Tako da ni nobene panike.
Če že panika potem je ta le zaradi cerkev ki je večinski lastnik vsega skupaj.
Če se z gozdom ne ukvarjaš se ti nabere cel kup enega plevela in grmičevja. Če pa lepo skrbiš zanj in sekaš manj vredna in bolna drevesa in s tem pustiš prostor in svetlobo bolj zdravim in kvalitetnim drevesom se ti pa vrednost in kvaliteta gmajne dvigneta. Tako da določena redčenja v gozdu so zaželjena. (seveda golosek odpade)
Zadnjič je bilo po TV ko so kmetje delili drva zastonj v Lj. Če sem prav razumel štorijo. RKC ima podjetje ki od države po nižji ceni kot je realna tržna cena dobiva koncesijo za sečnjo. Se pravi državni gozd dobijo praktično zastonj da delajo v njem kaj jim pač paše? S tem dobro služi in ustvarja to podjetje dobičke. Preostale udeležence na trgu ki se ukvarjajo z sečnjo in prodajo lesa pa spravlja to početje na rob eksistence?
Drugače pa ta zadeva če bo natančna zna postati zelo uporabno orodje.
Ne samo RKC, država podarja koncesijo in zaračunava 6evro za kubik lesa, medtem ko je kubik lesa vsaj 22 do 25 evrov, če bi bila normalna cena.
Jaz v svoji hosti recimo podrem x dreves, posadim pa za vsako podrto drevo vsaj 3 nove. Na leto recimo podrem 3 do 5 bukev posadim pa 10 do 15 novih, ter posekam vse grmičevje in ostale nizke zadeve, da je hosta lepa, prehodna in da pride dovolj svetloba do tal. Te bukve, ki jih podrem imamo za kurjavo.
Tisto, kar pa smrek podrem, pa potem posadim kaj drugega namesto njih. Smreke so preveč občutljive in jih lobadar kr lepo uničuje. (zato, ker sosedje v hostah nič ne čistijo, pa se potem zalega širi tudi k meni).
Pri nas imamo upravljanje z gozdovi izjemno naravovarstveno naravnano. Golosekov skoraj ni, sekamo posamezna drevesa. Morda je to res dosti dražje kot goloseki, samo pejte pogledat gozd kam drugam, kjer jih izkoriščajo kot nasade. Živi dolgčas. Nobene bio diverzitete. Edino kar me pri naših gozdovih moti je to, da ogromo posekanega les ne predelamo sami. Tu se izgubi ogromno dodane vrednosti. Morda je res najlažje in brez dodatnega kapitala voziti cela debla v tujino na njihove žage,... Svoje čase smo imeli dobro razvito lesno predovalno industrijo, ki pa žal ni šla v korak s časom in jo bo potrebno veliko na novo postaviti.
Res gre za lenobo. Lahko bi obdržali samo varovalne gozdove (na teh površinah drugega kot gozd skoraj ne more biti), pa bi še vedno veljali za gozdnato državo. Večino naših gozdov tako ali tako zarašča plevel, na koncu so primerni samo še papir ali brikete.
edit: predel Snežnika v stari državi je bil pod upravo JLA, tam se ni gradilo iz danes dobro znanih razlogov, gre pa za največjo gozdno plato v tem delu Evrope.
Kvaliteten gozd tudi staro grmovje ni, kvaliteten gozd so relativno mlada in negovana drevesa, seveda če jih mislimo uporabiti še za kaj drugega kot za v peč in gozd izkoristiti več kot enkrat.
