Slo-Tech - Zaradi rudarjenja kriptovalut so predlani cene grafičnih kartic zbezljale v nebo, dobavljivost pa usahnila. Proizvajalci so se odzvali na različne načine, tudi z namernim upočasnjevanjem rudarjenja na novejših karticah. Sedaj pa se situacija vendarle umirja, ugotavljajo na ComputerBase. Prodaja raste, cene padajo.

Še sredi maja so bile cene AMD-jevih in Nvidiinih kartic za končne kupce trikrat višje od priporočenih maloprodajnih cen. Poldrugi mesec pozneje je situacija drugačna, saj je dobavljivih več modelov, ki so tudi cenejši. Znamenita GeForce RTX 3060 se je v Nemčiji v mesecu dni pocenila z 950 na 640 evrov, kar je sicer še vedno več od priporočene cene 330 evrov. Podobno velja tudi za druge modele, denimo RTX 3070 je s 1500 evrov padla na 1000 evrov. Tudi AMD-jeve kartice so dostopnejše, denimo Radeon RX 6800 je s 1500 evrov zdrsnil na 1050 evrov.

Trend je torej dobrodošel, so pa še vedno vse kartice bistveno dražje od "normalnih vrednosti". Pocenitve so v dobršni meri...

Slo-Tech - Danes ponoči se bo zgodila razpolovitev nagrade, ki jo za rudarjenja bitcoina prejemajo rudarji. Kriptovaluta in transakcije z njo temeljijo na postopku, ki se imenuje rudarjenje. Gre za brute-force reševanje matematičnega problema, kjer se iščejo vrednosti, ki poskrbijo, da ima blok (tako se imenujejo skupaj zapakirane transakcije) primerno nizko zgoščeno vrednost. Težavnost matematičnega problema se redno prilagaja dostopni računski moči, tako da v povprečju vsakih 20 minut narudarijo nov blok. Rudarji pa dobijo za svoje delo, ki terja veliko energije (in tudi amortizacijo naprav), plačilo v obliki novih bitcoinov. Tako se povečuje število bitcoinov v obtoku, a ker obstaja zgornja meja, se približno vsaka štiri leta nagrada za odkriti blok razpolovi. Danes ponoči se bo znižala z 12,5 bitcoina na 6,25 bitcoina.

To je že četrta razpolovitev v zgodovini. Na začetku je bila nagrada 50 bitcoin, potem pa 25 bitcoinov (razpolovitev novembra 2012) in naposled 12,5 bitcoina (razpolovitev...

Nature - Ocen o porabi energije, ki jo povzroča rudarjenje bitcoina in ostalih kriptovalut, smo slišali že precej. Izračunali so že, da naj bi šlo za bitcoin odstotek svetovne električne energije, čemur številni niso verjeli. V najnovejši raziskavi, ki so jo opravili na Oak Ridgeu v Cincinnatiju in objavili v Nature Sustainability, ugotavljajo, da je rudarjenje kriptovalute potratnejše od pridobivanje zlata ali bakra, ki ju moramo fizično izkopati in prečistiti.

Primerjali so obdobje od začetka leta 2016 do sredine letošnjega leta. Ugotovili so, da je bilo treba v povprečju za rudarjenje kriptovalute, ki je vredna en dolar, potrošiti 17 MJ za bitcoin. Analizirali so še ether, litecoin in monero, za katere so vrednosti znašale 7, 7 in 14 MJ. To moremo primerjati s pridobivanjem kovin. Za dolar vreden aluminij...

The 1709 Blog - Znano je, da rudarjenje kriptovalut golta enormne količine energije, a kot kaže, so bile naše predstave glede tega nekoliko podhranjene. To izhaja iz poročila Arvinda Narayanana, profesorja s Princetona, ki je dokument pripravil za Odbor ameriškega senata za energijo in naravne vire.

V njem ugotavlja, da je edini dejavnik, ki odločilno vpliva na količino tako porabljene energije, cena bitcoina. Če se ta poviša, se poveča tudi količina energije in obratno. Vsa naprezanja in vlaganja v učinkovitost in ekološkost rudarjenja so po njegovem mnenju kapljica v morje v primerjavi s celotno porabo. Po Narayananovem mnenju doslej tudi nismo dovolj upoštevali porabe energije, ki gre za hlajenje...

Slo-Tech - Januarja smo pisali, kako je Kodakovo podjetje Kodak KashMiner napovedalo izdajo strojev za rudarjenje kriptovalut, ki bi jih lahko stranke najele za lastne potrebe. Obljubljali so visoke donose, kar so nekateri kritiki hitro označili za vsaj pretiravanje če ne za prevaro. Izkazalo se je, da so imeli prav. KashMinerja ne bo, sporočajo iz Kodaka.

Podjetje Spotlite USA, ki je eden izmed lastnikov blagovne znamke Kodak in ki bi dejansko proizvajal KashMiner, sporoča, da iz vsega skupaj ne bo nič. Zamisel je bila, da bi stranke plačale 3000 evrov za najem, potem pa bi dobile del prirudarjenih bitcoinov. Po cenah z začetka leta bi za 3000 evrov za dve leti dobivali več kot 300 evrov mesečno. Fizično bi stroji za rudarjenje stali v Rochesteru v New Yorku, kjer je elektrika...

Slo-Tech - Včeraj popoldne se je nagrada, ki jo dobijo rudarji bitcoina za svoje delo, prepolovila. Ker gre za pričakovan, a redek dogodek, ki se je nazadnje zgodil pred štirimi leti (28. novembra 2012), si ob tej priložnosti poglejmo kondicijo ekosistema bitcoina.

Ustroj bitcoina predvideva, da se vsakih 210.000 narudarjenih blokov nagrada za uspešno najden blok razpolovi. Satoshi Nakamoto je to pravilo v bitcoin vgradil zato, ker je s tem omejeno število bitcoinov, ki sploh lahko nastanejo. Potrjevanje transakcij poteka z rudarjenjem blokov, kakor se imenuje izračunavanje zgoščenih vrednosti iz zadnjih transakcij in sledi vseh prejšnjih blokov, rudarji pa za nagrado za to računsko in energetsko potratno početje dobijo sveže bitcoine. To je tudi edini način, na katerega...

Slo-Tech - Valut je bilo na svetu že ničkoliko, a bitcoin ima posebno mesto zaradi tehnološke inovacije, ki jo je prinesel. To je blockchain - kriptografsko varna veriga zapisov, ki še nima pametnega prevoda. V bitcoinu je realizirana tako, da se transakcije zapisujejo v bloke, ki poleg transakcij zadnjih nekaj minut vsebujejo tudi zgoščeno vrednost prejšnjega bloka. Tako tvorijo verigo veljavnih transakcij, ki so znane vsem udeležencem in ne potrebujejo centralne avtoritete za zagotavljanje verodostojnosti. Izračunavanje novih blokov je znano pod imenom rudarjenje in poganja celotno skupnost bitcoina, rudarjem pa prinaša dobiček. In prav blockchain je zelo pomembna inovacija.

Zato ni presenetljivo, da jo velikani kanijo uporabiti tudi v drugih delih gospodarstva....

Ars Technica - Skupina bitcoinskih rudarjev GHash.IO je v zadnjem času s pridobivanjem novih članov postala tako močna, da čedalje pogosteje prispeva več kot 50 odstotkov računske moči za rudarjenje bitcoinov. Čeprav samo po sebi to ne vpliva na bitcoin, zbuja nekatere pomisleke, ker omrežje v takem trenutku ni več decentralizirano.

Ena izmed glavnih prednosti in osnovnih zamisli bitcoina je njegova neodvisnost oziroma decentraliziranost. Dokler je računska moč, ki se uporablja za rudarjenje novih bitcoinov, enakomerno razporejena, namreč noben deležnik ne more izvajati prevlade nad bitcoinom. Prepoved dvojnega zapravljanja istih bitcoinov (double spending), razumno nizke provizije potrjevanja transakcij in ostali mehanizmi, ki so potrebni za stabilnost ekosistema, so neposredna posledica...

Slo-Tech - Rudarjenje kriptovalut postaja čedalje manj dobičkonosno, ker težavnost tega početja raste s skupno količino računske moči, ki rudarjenje izvaja. Tako nagrada ostaja enaka, zasleduje jo čedalje več računalnikov, ob vnaprej določenih intervalih pa se razpolavlja tudi vrednost nagrade. Edini način, da se dobičkonosnost tega početja poveča, je rast vrednosti kriptovalute (in seveda padec cene računske moči in električne energije).

Povsem drugače pa je, če imamo električno energijo in računalnike na voljo zastonj - recimo na univerzi. The Crimson piše, da so na Harvardu odkrili nepridiprava, ki je izkoristil raziskovalno gručo računalnikov z imenoom Odyssey za rudarjenje dogecoinov, ki so ena izmed plejade kriptovalut, ki so vzniknile po vzoru bitcoina. Dogecoin je izpeljan iz litecoina in za rudarjenje zahteva...

Bloomberg - Tudi letošnjem CES-u so ena izmed tem, dasi ne glavna, bitcoini in z njimi povezane naprave. Rudarjenje bitcoinov je postalo pretežavno, da se ga bilo gospodarno iti z navadnimi računalniki niti z najzmogljivejšimi grafičnimi karticami (razen če imate veliko prostih računalnikov in zastonj elektriko). Danes se to večidel počne z namenskimi napravami, ki so v resnici zgolj izračunavanju ustrezne zgoščevalne funkcije prilagojeni kosi silicija, ki ne znajo početi popolnoma nič drugega.

Te namenske škatle so bile že lani velik hit, in sicer si je levji delež trga odkrhnil Butterfly Labs. Združili so svoje moči s procesnim centrom BitPay in elektronsko denarnico BlockChain, da lahko ponudijo celotno zaokroženo storitev. Na...

DURS - Ko se obrne leto, je običajno čas za različne preglede, med katere sodi tudi davčni. Za dolgo in srečno življenje je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, in ker je letošnji hit bitcoin, povejmo, kaj si cesar misli o tem. Dobra novica: špekulacije z bitcoinom niso obdavčene, njegovo rudarjenje pa je.

Dohodki so v Sloveniji načeloma obdavčeni, razen redkih izjem (recimo štipendij, pokojnin, obresti na bančne depozite v EU v višini pod 1000 evrov, dobičkov iz valutnega trgovanja itn.). Kaj pa bitcoin? V Zakonu o dohodnini o bitcoinu ni napisanega nič, a DURS se je zganil in pripravil uradno pojasnilo, kako se njegove določbe smiselno uporabljajo pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo iz...

Ars Technica - Če ste na naši strani že brali kaj o bitcoinih, veste, da je glavni način nastajanja novih rudarjenje. Poenostavljeno rečeno se vse transakcije zapisujejo v bloke, ki vsebujejo zgoščeno vrednost prejšnjega bloka (tako nastaja veriga), nove transakcije in naključno vrednost. To je treba izbrati tako, da ima novi blok predpisano zgoščeno vrednost SHA-256. Predpisana v tem primeru pomeni, da se mora začeti z določenim številom ničel. Ker ni mogoče vnaprej predvideti, kako bo sprememba vhodnih podatkov spremenila zgoščeno vrednost, se postopek imenuje rudarjenje, v resnici pa gre za ugibanje. Kdor ugane novo vrednost, "narudari" nov blok, sistem pa ga nagradi s 25 bitcoini (ki so trenutno vredni okrog 1500 evrov).

...

Slo-Tech - Zadnji tehnični preplah v deželi bitcoinov se je zgodil pred dvema mesecema. Takrat so rudarji, ki so uporabljali odjemalca verzije 0.8 narudarili nekaj blokov bitcoinov, ki so bili daljši od 512 kB. V principu s tem ni nič narobe, dokler imajo ustrezno zgoščeno vrednost (hash), a stara verzija odjemalca (0.7 in prejšnje) zaradi neposrečeno izbrane podatkovne baze ne razume blokov, daljših od 512 kB. To pa bi lahko predstavljalo velik problem, saj bi se lahko zgodovina transakcij razvejila v dve nekonsistentni verigi.

Kako točno je videti shema rudarjenja, je prikazano v shemi. Bistvo je, da se v vsak blok vgradijo transkacije zadnjih 10 minut, zgoščena vrednost prejšnjega bloka in...

Bloomberg - Zadnje dogajanje z bitcoini je poskrbelo, da je valuta postala prepoznavna tudi pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo z računalništvom ali financami. Pretekli teden in vikend je bilo živahno, saj je bitcoin pridobival in izgubljal, vmes pa bile internetne borze celo nekaj časa zaprte zaradi napadov DDoS in zaradi tržnih neravnovesij.

Širša prepoznavnost pa prinese tudi druge pomisleke, recimo ekološke. Emisija bitcoin poteka z digitalnim rudarjenjem, kakor imenujemo izračunavanje novih blokov, kamor se potem shranjujejo transakcije. Ker je število bitcoinov navzgor omejeno na 21 milijonov enot in ker algoritem sproti prilagaja zahtevnost rudarjenja, tako da je nov blok v povprečju nakopan v 10 minutah, hkrati pa se vsakih 210.000 blokov nagrada za rudarje razpolovi, so stroški rudarjenja že precej visoki. Računanje namreč ni...

Slo-Tech - Dodatek (ob 23:35): Z bitcoinom se spet trguje nekoliko više, v tik pod 200 dolarji (sorazmerno blizu jutranjega vrha in konsistentno z dogodki preteklih dni). Kot kaže, je bil nihljaj navzdol posledica začasne nedosegljivosti trgovanja preko vodilnih borz Mt.Gox (ZDA) in BitStamp (Slovenija) zavoljo DDOS-napada. Nekaj nezaupanja v valuto naj bi dodal še neimenovani Redditor z vzdevkom "bitcoinbillionaire", ki je naključnim uporabnikom portala zmetal za več tisoč dolarjev kovančkov v napitninah (+bitcointip). Lastniki bitcoinov so torej začasno mirnejši, a živcev je šlo še in še, hkrati pa je lastnika zamenjalo en kup premoženja.

Dodatek (ob 0:01): Trgovanje je še vedno zelo nestanovitno in spet na precej nižjih nivojih, saj cena bitcoina divje niha med 150 in 200...

Slo-Tech - Ko smo prvikrat pisali o anonimni, decentralizirani, virtualni valuti bitcoin, še ni bilo povsem jasno, ali gre za muho enodnevnico ali pa se bo valuta prijela. Sčasoma se je pokazalo, da je zamisel Japonca Satoshi Nakamoto (za kar se je izkazalo, da gre za psevdonim, saj njegova identiteta ni znano) genialna. Valuta bitcoin je pseudo anonimna, tako da lastnika računa oziroma obeh strani transakcij ni mogoče zlahka identificirati, hkrati pa povsem decentralizirana, kar onemogoča manipulacije. Vse transakcije se poravnavajo takoj in so neizpodbojne, emisija valute pa se vrši z rudarjenjem (izračunavanjem zgoščevalne funkcije, hash). Denarni agregat valute je navzgor omejen na približno 21 milijonov bitcoin in se mu z rudarjenjem približujemo z geometričnim zaporedjem.

Valuta je dobro konvertibilna, saj na internetu najdemo...

Sophos - Računalniška zalega, kamor uvrščamo viruse, črve, trojanske konje in podobno nesnago, že dolgo ni več sama sebi namen. Če so prve viruse avtorji pisali, ker so to pač mogli, so sedaj v ospredju ekonomske koristi. Bodisi neposredno kradejo osebne in bančne podatke uporabnikov bodisi omogočajo pridobitev nadzora nad računalnikom in preprodajo le-tega (v paketu botnetov), avtorji s tem v vsakem primeru precej zaslužijo. V zadnjih dneh pa so na internetu odkrili trojanskega konja za Mac OS X, ki k omenjenim načinom dodaja še novega - izkorišča računsko moč grafičnega procesorja za rudarjenje bitcoinov.

O bitcoinu smo pisali že večkrat, a ne škodi na kratko povzeti. Gre za virtualno valuto, ki jo je osnoval Japonec Satoshi Nakamoto leta 2009. Valuta temelji na kriptografskih...