»

EU želi lažji dostop do podatkov na evropskih strežnikih

Slo-Tech - Če so teroristični napadi za koga kakor naročeni, so zagotovo za oblasti, kadar potrebujejo izgovor za kratenje pravic in krčenje svoboščin. Zadnji napadi v Veliki Britaniji in Franciji so tako Evropsko komisijo spodbodli, da je začela pripravljati zakonske možnosti za hitrejši in lažji dostop do osebnih podatkov, ki jih imajo podjetja shranjene na strežnikih v EU.

Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourová je na včerajšnjem srečanju ministrov v Luksemburgu predstavila več možnosti za pospešitev dostopa do podatkov. Eden izmed njih predvideva neposredni zajem podatkov na strežnikih, ki jih imajo za svoje oblačne storitve ameriška podjetja v Evropi. Tiskovni predstavnik Christian Wiga je potrdil, da je...

39 komentarjev

Ustavno sodišče dalo prednost transparentnosti pred poslovno skrivnostjo

Ustavno sodišče RS - Ustavno sodišče RS je ta teden izdalo odločbo U-I-52/16 sprejeto 12. januarja letos, kjer je presojalo o zakonu do dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Konkretno, odločali so o noveli ZDIJZ, ki je določila, da lahko vsakdo brezpogojno dostopa do nekaterih podatkov gospodarskih družb, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (torej država in občine). V ta krog zavezancev spadajo tudi banke, ki so bile deležne sanacijskih ukrepov države (po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank), presojo ustavnosti pa je sprožila banka NKBM.

ZDIJZ je namreč določil, da so javni podatki o pravnih poslih (svetovalne, avtorske, in druge intelektualne storitve) in sicer podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter o datumu in trajanju posla.

Ustavno sodišče je sicer zavzelo stališče, da ZDIJZ sicer posega v pravico do varstva poslovne skrivnosti, vendar je presodilo, da v tem primeru prevladuje krepitev...

18 komentarjev

Desettisoče osebnih podatkov na internetu, Informacijski pooblaščenec pa ukrepa le mukoma

Vir: radiokaos.info

Slo-Tech - Kot smo bili obveščeni, je naključni uporabnik interneta ugotovil, da je imel ponudnik dostopa do interneta Telemach, d.o.o. še do nedavnega napačno nastavljene e-poštne strežnike, tako da so bili podatki o tem, komu in kdaj njihovi uporabniki pošiljajo e-poštna sporočila, prosto dostopni prek interneta. Specifično, nekatere podporne strežnike, ki naj bi bili namenjeni samo njihovim zalednim sistemom, so imeli nastavljene tako, da so bili prosto - brez gesla, šifriranja ali drugih omejitev - dostopni vsakomur, ki bi vedel, kam pogledati.

Njihov strežnik za iskanje (uporabljali so elastic search) je bil tako prosto dosegljiv na naslovu http://31.15.*.*:9200/_all/_search. IP smo seveda...

123 komentarjev

Ustavno sodišče razveljavilo obvezno hrambo prometnih podatkov

Slo-Tech - Danes je Ustavno sodišče strankam v postopku razposlalo sodbo v zvezi z zahtevo Informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

Sodišče je v sodbi v glavnem sledilo sodbi ECJ iz aprila letos in ugotovilo, da gre pri hrambi, kot smo jo poznali do sedaj za popolnoma nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti iz 38. člena ustave.

Ustavno sodišče tako z dnem objave sodbe v Uradnem listu (najverjetneje naslednji torek) razveljavlja celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in operaterjem nalaga takojšnje uničenje na tej podlagi zbranih...

27 komentarjev

Kako so v praksi videti prometni podatki

Eno popoldne v Ljubljani, v besedi ..

Slo-Tech - Eden izmed bralcev nam je nedavno pokazal svoj izpisek iz baze prometnih podatkov (retencijske baze) pri njegovem mobilnem operaterju. Gre za podatke, ki jih naši ponudniki telefonije in interneta že od septembra 2007 zbirajo na podlagi evropske retencijske direktive, kot je implementirana v XIII. poglavju našega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uradno so tam za potrebe preiskovanja "hujših" kaznivih dejanj, za dostop pa policija potrebuje sodno odredbo po 149.b členu ZKP. V praksi je ni tako težko dobiti - potrebujejo zgolj obrazloženi predlog državnega tožilca in pa razloge za sum, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje (oz. da je njeno življenje v nevarnosti). Gre za dokaj nizek dokazni standard, tako da policija v praksi za prometne podatke zaprosi kar v večini preiskav, kjer razpolagajo bodisi z imenom in priimkom...

105 komentarjev

Avstrijci pred sodiščem EU prosijo, naj jih reši retencijske direktive

Ustna glavna obravnava z dne 9.7. letos.

vir: EDRI
EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

26 komentarjev

Slo-Tech skladen z ZEKom-1

Slo-Tech - Zadnjega decembra 2012 je bil v Uradnem listu objavljen ZEKom-1. Ta med drugim v 157. členu določa, da je shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon je določil petmesečno prehodno obdobje, ki se izteče 15.6.2013. Na Slo-Techu smo se odločili, da uporabnikov ne bomo nadlegovali s...

102 komentarja

Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti retencije prometnih podatkov

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar

vir: RTV Slovenija
Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

37 komentarjev

Avstrijsko ustavno sodišče v dvomih glede retencije prometnih podatkov

Slo-Tech - Kot smo pisali minuli mesec, so naši severni sosedje šele s prvim aprilom letos uvedli obvezno retencijo prometnih podatkov - podatkov o pošiljatelju, prejemniku, trajanju klica, ter lokaciji kličočega, klicanega oz. pošiljatelja ter prejemnika sms ali mms sporočila, podatkov o identiteti statičnih in dinamičnih ip številk. Nevladne organizacije so na predvečer začetka priredile žalne maše za zasebnost v več večjih mestih, ter seveda napovedale vložitev pobude za oceno ustavnosti, v upanju, bo njihovo ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof, tudi VfGH) ugotovilo neustavnost blanketnega in nediskriminatornega zbiranja izjemno obsežnih, podrobnih in vseobsegajočih podatkov o vseh državljanih. Pritožbo je podpisalo več kot 11.000 državljanov (izgubljenih pol tokrat ni bilo) ter še čez 100.000 njihovih spletnih kolegov, pridružila pa se jim je tudi sosednja zvezna dežela Avstrijska Koroška.

Ustavni sodniki so ta torek odločili, da zadevo posredujejo na Sodišče EU (CJEU), v obliki ti.

7 komentarjev

Žiga Turk: kdor ni z nami, je proti nam (2)

Temni časi

vir: Slate
Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

51 komentarjev

Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo (3)

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:
(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.


Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

77 komentarjev

Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo (2)

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

23 komentarjev

Napadi na pravico do anonimnega komuniciranja

Sad Internet is sad.

vir: Telegraph News
Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

68 komentarjev