»

Britanci pripravljajo vsedržavno bazo DNK zapisov

Guardian - Britanska vlada bo v prihodnjih dneh predstavila daljnosežen načrt za okrepitev vloge Velike Britanije v genetiki: podjetjem želijo zagotoviti trop prvovrstnih podatkov, konkretno DNK vzorce in medicinske kartoteke vseh bolnikov v javni zdravstveni shemi NHS. Istočasno želijo bazo močno dopolniti, tako da bodo v njej slej ko prej vsi državljani. To naj bi spodbudilo podjetja v branži - potencialno vredni več deset milijard evrov - da se udomačijo prav na Otoku.

Načrt je pripravila posebna Strateška skupina za človeško genomiko, tj. zasebna študijska skupina, ki jo je najelo njihovo ministrstvo za delo. Vodi jo Sir Inving Bell, kanadski imunolog in genetik, tudi dolgoletni dedekan medicinske fakultete v Oxfordu, a hkrati zaposlen v upravi farmacevtskega giganta Roche, pred tem pa je delal za AstroZenneco. Podpori se pridružuje tudi ustanova Wellcome Trust, največji financer medicinskih raziskav v državi, ki ima prav tako dobre povezave s farmacevtsko industrijo.

Ideja je že...

19 komentarjev

Zamude pri odplačevanju študentskih posojil so zlata jama za ameriške izterjevalce

Lanski protestni shod na newyorški NYU; študentje so na majice napisali svoj trenutno dolgovani znesek, nato pa se z maskami na obrazu podali po campusu.

Lanski protestni shod na newyorški NYU; študentje so na majice napisali svoj trenutno dolgovani znesek, nato pa se z maskami na obrazu podali po campusu.

The New York Times - Vlada bo po krčenju socialnih transferjev, pokojnin in konec leta policijskih plač (slaba ideja je to) slej ko prej znova pogrela razpravo o uvedbi šolnin za visokošolski študij. Financiranje šolnin bo bržkone urejeno skozi neko obliko državno garantiranih posojil, ki znajo celo biti na voljo slehernemu študentu, a jih bo treba po uspešnem (in še posebej po neuspešnem) študiju tudi vrniti, delno ali v celoti. Kako to gre v praksi, posebej v obdobju gospodarske krize, si lahko zgledno ogledamo na ameriškem primeru.

Letos je študentski dolg prvič presegel vse ostale oblike zadolženosti fizičnih oseb, zlasti glavnega konkurenta, dolg iz kreditnih kartic. Študenti skupaj dolgujejo za več kot en bilijon dolarjev. Seveda niso prav vsi v zamudi - to pesti približno...

120 komentarjev

EU povečuje transparentnost kliničnega testiranja zdravil

Reuters - Evropska agencija za zdravila (EMA) se je odločila obrniti ploščo in začeti z novo politiko odprtosti, po kateri bodo celoti objavili klinične študije za že odobrena zdravila (milijone in milijone listov papirovja), z namenom neodvisne recenzije.

Poteza sledi predlanski sodbi evropskega varuha človekovih pravic, v kateri je slednji odločil, da je skrivanje zadevnih podatkov v imenu poslovne skrivnosti nezakonito, ne glede na to, da so za študije plačali proizvajalci zdravil, ter da so študije obvezen predpogoj za pridobitev dovoljenja za prodajo. Sam postopek pred ombudsmanom se je sicer začel na pritožbo več nevladnih organizacij, predvsem kot odziv na spodrsljaja z odobritvijo Merckovega...

2 komentarja

Zaradi visoke učinkovitosti prekinili klinično študijo zdravila za zdravljenje raka prostate

SFGate - Kot poroča San Francisco Cronicle, so ameriški raziskovalci iz UCSF Helen Diller Family Comprehensive Cancer Center pod vodstvom dr. Charlesa Ryana predčasno zaključili s klinično raziskavo učinkovitosti hormonskega zdravila za zdravljenje metastatskega raka prostate.

Zdravilo vsebuje aktivo učinkovino abirateron (prodaja se pod imenom Zytiga, zdravilo so sicer razvili v britanski neprofitni organizaciji Cancer Research UK), klinično testiranje pa so predčasno prekinili ker se je izkazalo, da je zdravljenje raka prostate z novim zdravilom izjemno učinkovito. Raziskava je vključevala...

61 komentarjev

Centralni register vseh kliničnih preizkusov v EU prosto dostopen

Europa.eu - Od torka je na internetu centralni register kliničnih testiranj medicinskih učinkovin v Evropski uniji. V njem lahko vsakdo brezplačno dostopa do podatkov o vseh kliničnih preizkusih, ki ta hip tečejo v državah EU. Na ta način želijo povečati transparentnost testiranj in preprečiti podvajanje, saj se vsako leto začne okoli 4000 novih testov.

V registru so podatki o testiranjih, ki jih izvajajo tako raziskovalne ustanove kot tudi industrija. Vanj se dodajo takoj, ko se klinični preizkus avtorizira, kar je seveda nujno potrebno za vse preizkuse (direktiva 2001/20/EC), ki se izvajajo na ljudeh. Za upravljanje registra je zadolžena Evropska agencija za zdravila (EMA), sodi pa v širši sistem...

Preberi več »

0 komentarjev

Placebo učinek deluje tudi, če zanj vemo

Slo-Tech - Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da...

Preberi več »

108 komentarjev

Raziskave na področju imunocelične terapije proti raku

Slo-Tech - Kot poročajo na Physorg, je skupina raziskovalcev z MIT pričela s preizkušanjem novega postopka ciljane imunoterapije proti raku. Gre za postopek imunocelične terapije, v katerem pacientu najprej odvzamejo nekaj imunskih celic (limfocitov T), jih spremenijo tako, da pričnejo napadati tumor, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj v telo. Na ta način dosežejo, da se potem telo "sámo" učinkovito bojuje proti raku.

Do sedaj je bila težava v tem, da so morali pacienti v postopku tovrstne imunoterapije dobivati zdravila (najpogosteje interlevkine), ki so spodbujala nastanek teh limfocitov, vendar pa so imela hude stranske učinke - med drugim tudi odpoved srca in ledvic.

Sedaj pa so raziskovalci razvili posebne "nanotorbice", ki vsebujejo interlevkina IL-15 in IL-21, te nanodelce pa so nato "pripeli" na limfocite T, ki so jih nato vbrizgali v miši s tumorji na pljučih in v kostnem mozgu.

Rezultati poskusa, ki ga opisujejo v Nature Medicine so spodbudni, saj so se "nanotorbice" po tem, ko...

Preberi več »

20 komentarjev