Slo-Tech - Ker Slovenija ni do 21. decembra 2020, ko se je iztekel dvoletni rok, v nacionalno zakonodajo prenesla Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je Evropska komisija vložila tožbo zoper državo. V tožbi sodišču EU predlaga, da Sloveniji izreče globo v višini 2.726 evrov na dan od izreka sodbe in pavšalni znesek 1.390,77 evra na dan za vsak dan kršitve, a ne manj kot 383.000 evrov. Direktiva se v Slovenijo prenaša s sprejemom novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je že več let v pripravi.

Ministrstvo za javno upravo je pobude glede novega zakona začelo sprejemati že januarja 2019, kar je trajalo do 15. marca 2019. Avgusta 2020 je bil objavljen osnutek predloga zakona, ki je bil v javni obravnavi do sredine oktobra 2020. Zakon je šel v medresorsko usklajevanje aprila 2021, nato pa je imela javnost spet dva tedna časa za pripombe. Predvidevali so, da bo zakon sprejet novembra 2021, a je bil na 29. redni seji 4. februarja 2022 predlog ZEKom-2...

Slo-Tech - Evropska komisija je začela postopek proti 23 državam članicam, vključno s Slovenijo, ker niso pravočasno v nacionalno zakonodajo prenesle direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je začela veljata maja 2019, države pa so imele dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo, česar niso storile. Evropska komisija je uradno sporočilo poslala Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Irski, Italiji, Litvi, Luksemburg, Latviji, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji in Švedski.

Države imajo sedaj dva meseca časa, da se odzovejo in Komisiji pojasnijo, kako poteka postopek in kaj je razlog za zastoj. V nasprotnem primeru bo Komisija poslala uradno pritožbo, ki ji potem v skrajnem primeru sledi tožba v Luksemburgu. Sprejem direktive je bil težaven, saj so imele države zelo različne interese. Direktiva, ko je enkrat sprejeta, je zavezujoč akt glede na svoj cilj, ni pa ga...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila 3,2 milijarde evrov za financiranje raziskav na področju baterij, pričakujejo pa še pet milijard evrov sofinanciranja industrijskih partnerjev. Sredstva, ki se bodo porabljala do leta 2031, bodo prispevale Belgija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Švedska. Gre za tako imenovani IPCEI (Important Project of Common European Interest), ki se do leta 2014 praktično niso financirali, sedaj pa so postali pogostejši.

IPCEI so projekti, v katerih sodeluje več držav članic, ki naslavljajo strateško pomembne cilje Evropske unije s področja konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ali ustvarjanja vrednosti, ki bodo imeli pozitivne učinke tudi v ostalih državah članicah in kjer sofinanciranje zagotavljajo podjetja. Gre za način, kako lahko države ponudijo dodatne vzpodbude za komercialno zanimive raziskave zasebnim podjetjem, ki ne izkrivlja notranjega trga.

V konkretnem projektu bo sodelovalo 17 partnerjev, v glavnem srednje velika in mala podjetja...

Slo-Tech - Včeraj je nova evropska direktiva o avtorskih pravicah, ki jo Evropski parlament potrdil 26. marca, dobila še zadnjo zeleno luč. Svet Evropske unije je danes potrdil omenjeno direktivo z 19 glasovi za, šestimi glasovi proti in tremi vzdržanimi. Proti so glasovali Finska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska in Švedska. Poleg Slovenije sta se vzdržali še Belgija in Estonija. Za sprejetje je bilo treba zbrati 55 odstotkov glasov držav, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva (kvalificirana večina).

Direktiva je zavezujoč pravni akt glede na svoj cilj, imajo pa države pravico in obveznost, da ga same na najprimernejši način prenesejo v nacionalno zakonodajo. Države...

The Verge - Unija namreč pripravlja sprejem novih predpisov, ki bi storitvam, kot so YouTube in družabna omrežja, naložila da v eni uri odstranijo teroristično propagando s svojih platform. V nasprotnem primeru jih čaka denarna kazen. Bruselj je namreč že letos marca v posebnem priporočilu za države članice in podjetja, ki jih to zadeva, zahteval odločnejši pristop do takih pojavov in že tedaj predpisal 60 minutni rok za odstranitev takih vsebin. A kot rečeno, je tedaj šlo zgolj za nekakšno priporočilo, ki pa rezultata ni obrodilo, zato so evropski uradniki očitno s korenčka prešli na palico.

Bolj trde prijeme je v današnjem pogovoru za Financial Times - članek je žal plačljiv - napovedal evropski...

Slo-Tech - Sodišče EU trenutno odloča o zahtevku španskega državljana, ki med googlanjem po svojem imenu in priimku med rezultati najde povezave na 15 let star časopisni članek o tem, da je država izvedla javno dražbo njegove nepremičnine zavoljo neplačanih prispevkov za socialno varnost. To naj bi prožilo negativne asociacije o njemu (da še vedno ne plačuje prispevkov, op.p.) in mu povzročalo osebno škodo. Ko se je obrnil na časopis glede izbrisa, je bil zavrnjen, saj je bil zadevni članek leta 1998 objavljen na podlagi zakonske obveznosti do objave oklicev za javne dražbe v dnevnem časopisju. Njegova pravilnost ni sporna (pravice do popravka torej ni), kot tudi ni dvomov o tem, da bi bil spisan z nameni...

Europa.eu - Evropska komisija je napovedala nova pravila, ki natančno določajo obveznosti telekomunikacijskih operaterjev v primeru izgube ali kraje osebnih podatkov. Operaterji imajo sicer že od leta 2011 dolžnost, da nacionalne organe in svoje naročnike obveščajo o kršitvah, sedaj pa so predpisi bolje in natančneje definirani.

Tako bodo morala podjetja odslej v roku 24 ur po odkritju kršitve o tem obvestiti nacionalne organe. Če v tem času popolno razkritje ne bo tehnično izvedljivo, bo zadostovalo tudi razkritje začetnih podatkov, preostale pa bodo morali posredovati v naslednjih 72 urah. Hkrati bodo morala navesti, katere informacije so bile prizadete in kakšni so ukrepi za preprečitev ponovitve....

Heise - Nemci veljajo za varčne in preudarne, a tudi oni niso imuni na občasno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Zato je tale zgodba zelo zabavna. Deželno računsko sodišče v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska je namreč ugotovilo (poročilo), da je deželno ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo neracionalno trošilo davkoplačevalski denar, ko so 170 z virusom okuženih računalnikov preprosto vrgli stran in kupili nove.

Septembra 2010 je 170 računalnikov Inštituta za dodatno izobraževanje učiteljev (Lehrerfortbildungsinstitut) okužil stari znanec Conficker. Gre za precej vztrajnega in trdovratnega črva, ki pa se ga da odstraniti. Orodja za to so na voljo brezplačno, potrebujete le sposobno IT-službo, ki vam to uredi. Če ta odstranitvi ne zaupa popolnoma, pa lahko...

MIZKS - Prihodnji teden se bo v Dubaju začel svetovni telekomunikacijski vrh WCIT12, ki ga prireja svetovna telekomunikacijska zveza ITU. Najbolj dramatični komentatorji napovedujejo, da bodo svetovne sile določale prihodnjo usodo interneta. Drugi menijo, da se bo zgodilo še manj kot na okoljskih konferencah, zato se internetu ni treba bati sprememb. Takšno je bilo tudi stališče udeležencev okrogle mize o upravljanju interneta, ki so jo včeraj pripravili na znanostno-šolsko-športno-kulturnem ministrstvu.

Kaj so povedali nastopajoči?

Generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk je predstavil namen WCIT12 in glavne teme, o katerih bodo razpravljale nacionalne delegacije –...

Reuters - Splošno sodišče EU v Luksemburgu je danes v pritožbenem postopku pritrdilo Evropski komisiji in razsodilo, da mora Microsoft plačati globo v višini 860 milijonov evrov zaradi zlorabe monopolnega položaja. S tem je sodišče potrdilo odločitev Komisije iz leta 2008, le globo je zaradi proceduralnega zapleta zmanjšalo za 4,3 odstotka. Microsoft še ni napovedal, ali se bo pritožil. Nad Splošnim sodiščem EU je sicer še Evropsko sodišče v Luksemburgu, kamor se je mogoče pritožiti.

Zgodba se vleče že od leta 2004, ko je Evropska komisija kaznovala Microsoft z globo v višini 497 milijonov evrov, ker je zlorabljal monopolni položaj. Očitali so mu namreč, da konkurenci ne odkrije dovolj...

Europa.eu - Evropska komisija je včeraj sprejela odločitev, da bo na Sodišču EU sprožila postopek proti Sloveniji in še štirim državam članicam, ker v nacionalno zakonodajo še niso prenesle novih predpisov EU o telekomunikacijah. Komisija sodišču predlaga, da za vsako članico odredi globo, ki bo tekla od dneva odločitve sodišča do priglasitve ustreznih nacionalnih ukrepov. Predlagana globa, ki je odvisna od velikosti članice in resnosti kršitev, za Slovenijo znaša 13.064 evrov na dan. Še vedno se ji lahko izognemo, če bo država pravočasno sprejela novo zakonodajo, to pomeni pred dokončno odločitvijo sodišča.

Gre za leta 2009 sprejete revidirane predpise o telekomunikacijskih...

Webwereld - Zloglasni protipiratski sporazum ACTA, ki v resnici pokriva še precej več od internetnega piratstva, je doživel še eno zavrnitev. Čeprav ga je 22 držav članic EU podpisalo na januarskem vrhu v Tokiu, je njegova ratifikacija precej težji oreh. Zaradi nepreglednega načina podpisovanja, saj večina javnosti zanj sploh ni vedela, in preširokega obsega delovanja, ki bi posegalo tudi v druge pravice, so številne države napovedale ustavitev postopkov za ratifikacijo. Naslednja v vrsti zavrnitev prihaja iz Nizozemske, ki je ena izmed petih...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

Slo-Tech -

Na hodnikih bruseljskih palač je v tem tedni prišlo do dveh dogodkov na področju skupnega trga. Prvi je objava poročila o testiranju čezmejnih nakupov potrošnikov (besedilo v angleščini), kjer se je kot rezultat več kot 11,000 posamičnih poskusov izkazalo, da 60% vseh poskusov nakupa ni uspešnih zato, ker prodajalec ni pripravljen pošiljati artiklov v državo kupca, ali pa ni plačilo ni možno. Največja posledica, ki so jo pripisali tem oviram pa je ta, da se je v več kot polovici držav več kot polovico iskanih artiklov našlo na spletnih mestih v drugih državah za 10 in več procentov ceneje – vključno s stroški transporta. To pomeni, da marsikdaj po nepotrebnem kupujemo dražje, ravno tako pa 50% vseh artiklov sploh ni bilo možno najti znotraj trga članice, temveč samo v spletnih trgovinah druge članice. Besedilo poročila je na voljo v PDF obliki v angleščini.

Seveda to za marsikaterega izmed nas več ni novost. Je pa novost to, da očitno to ni samo težava Slovenije kot mlade, majhne...