Frankfurter Allgemeine Zeitung - Pred skoraj dvema letoma je Tesla izbrala okolico Berlina za gradnjo nove tovarne baterij, ki se kljub občasnim zastojem nadaljuje. Pri tem pa lahko računa na izdatno državo pomoč, o kateri se Nemčija še pogaja z Evropsko komisijo. Neuradno gre za 1,1 milijarde evrov, uradno pa bo številka znana konec leta.

Gre namreč za namenska sredstva, ki jih zagotavlja dvanajst evropskih držav v okviru panevropskega raziskovalnega in inovacijskega projekta za baterije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska). Skupno je na voljo 2,9 milijarde dolarjev, s čimer želi EU proizvodnjo baterij za lokalne potrebe preseliti iz Azije na domača tla. Prvi konzorcij proizvajalec baterij je Evropska komisija potrdila leta 2019, Tesla pa predstavlja srce drugega konzorcija.

Končne številke bodo odvisne tudi od zavez in realizacije glede investicij zasebnega sektorja in ustvarjenih delovnih mest. Tesla govori o pet milijard evrov vredni...

Slo-Tech - Italijanski raziskovalci so v sklopu petletnega projekta, ki ga financira ERC (European Research Council), med drugim ugotovili, da je dostopnost širokopasovnega internet eden izmed dejavnikov, ki povzročajo kronično pomanjkanje spanja. Čeprav očitki, da moderna elektronika vpliva na naše spalne navade in bioritem, niso novi niti povsem nedokazani, gre za prvo tovrstno raziskavo, ki je dokazala vzročno zvezo med širokopasovno internetno povezavo in pomanjkanjem spanca.

Kronično pomanjkanje spanca je velik družbeni problem v razvitem svetu, ki ima čisto resne merljive učinke in povzroča gospodarsko škodo. Neprespani ljudje so manj produktivni v službi, imajo zvišano umrljivost, so več bolni, povzročajo prometne...

Slo-Tech - Akamai je objavil novo poročilo o stanju interneta v različnih državah, v katerem so primerjali tudi povprečno hitrost povezave do interneta. Na prvem mestu je Južna Koreja s 26,1 Mb/s, sledijo pa Norveška, Švedska, Hongkong in Švica. Slovenija je na solidnem 29. mestu tik pred Avstrijo. Lestvica pa je zanimiva predvsem zaradi na prvi pogled zelo slabega položaja Avstralije, ki seveda ni nič novega.

Kot ugotavlja The New York Times, je povezljivost do interneta v Avstraliji katastrofalna. Niso redki primeri, ko ljudje velikanske datoteke raje pošljejo na disku po pošti kakor prenašajo prek interneta, ker gre tako hitreje. Navajajo primer glasbenega studia v Melbournu, ki svoje izdelke založniku iger v Brisbanu raje pošlje kar z diskom...

Neowin - Rezultati študije, ki jo je Evropska komisija naročila pri Analysys Mason, so pokazali, da bi zagotovitev univerzalnega širokopasovnega dostopa do interneta v celotni EU (vključno z Veliko Britanijo) stala 502 milijardi evrov. Evropska komisija je namreč kot enega izmed ciljev v novi strategiji gigabitne družbe postavila tudi dostop do interneta s hitrostjo do 100 Mb/s za vsako gospodinjstvo in 1 Gb/s za podjetja. Na nivoju EU bi to stalo 1000 evrov na vsakega prebivalca, seveda pa bi bili stroški v vsaki državi drugačni. Poleg tega EU v svoji strategiji predvideva še postavitev dostopnih točk Wi-Fi v središčih vseh mest ter vzpostavitev mobilnega omrežja 5G.

Zagotovitev 100-megabitne povezave so za namene študije razdelali v pet...

Evropski parlament - Predstavniki Sveta EU pod luksemburškim predsedstvom in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) Evropskega parlamenta so potrdili smernice o internetni varnosti, ki bodo v teoriji poskrbele za večjo zaščito kritične infrastrukture, ki jo poganjajo računalniki. Trenutno je namreč ureditev glede zagotavljanja internetne varnosti urejena v vsakih izmed članic drugače, obeta pa se harmonizacija na področjih, ki so ključna za delovanje družbe.

V sektorjih energetike, transporta, zdravstva in bančništva bodo morala podjetja zagotoviti, da je njihova infrastruktura odporna na računalniške napade. Varnost svojih storitev bodo morali zagotavljati tudi spletne trgovine, kot sta eBay in Amazon, iskalniki in ponudnike infrastrukture v oblaku, ne pa socialna omrežja, kot je Facebook. Vse...

Europa.eu - Ena izmed ključnih prednostnih nalog Evropske komisije v tem mandatu je oblikovanje enotnega digitalnega trga, s čimer želijo odpraviti vrsto nepotrebnih ovir, ki otežujejo čezmejno spletno poslovanje, prodajo izdelkov in storitev v druge države članice EU ter izkoriščanje priložnosti za rast. Po precej splošnem marčevskem dokumentu si je Komisija to pot postavila tudi časovne roke. Predstavili so ukrepe, ki so jih razdelili v tri stebre, ki jih želijo sprejeti do konca leta 2016.

Zagotoviti želijo boljši dostop potrošnikov do digitalnega blaga in storitev po EU, oblikovati ustrezno okolje in enake konkurenčne pogoje za razcvet digitalnih omrežij ter čim bolje izkoristiti potencial rasti digitalnega gospodarstva. To želijo doseči s 16 pobudami, med katerimi omenimo...

Europa.eu - Medtem ko je trenutno povprečna hitrost dostopa do interneta v EU slabih 20 megabitov na sekundo in še tu ne dobimo vsega, kar naročujemo in plačujemo, EU in Japonska razmišljata daljnosežno in velikopotezno. Evropska komisija in Japonska sta teden najavili šest raziskovalnih projektov, ki jih bosta sofinancirali in ki razvijajo novo internetno arhitekturo za povečanje učinkovitosti omrežij in večjo hitrost prenosa podatkov. Cilj je precej smel: 100 gigabitov na sekundo.

Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je dejala, da "internet prihodnost ne bi smel poznati meja, ki bi se pojavila zaradi pomanjkljive priprave na podatkovno revolucijo". Z...

T-2 - Slovenski ponudnik telekomunikacijski storitev T-2 je napovedal, da bo s 1. februarjem dvignil cene svojih storitev. Podražil se bo internetni dostop prek optičnega omrežja in VDSL-omrežja, in sicer vsi paketi razen najdražjih.

Zapisali so, da se bodo cene za osnovne hitrosti dostopa do interneta povišale za en evro, cene za nadstandardni dostop pa za dva evra. Primerjava starih cenikov (VDSL, optika) z novimi (VDSL, optika) pokaže, da je osnovna hitrost za T-2 le 10/10 na optiki in 1/256 kb na VDSL, vse ostalo pa štejejo kot nadstandard. V številkah to pomeni sledeče. Najpogostejša paketa prek optike bosta odslej stala 23 evrov (10/10, prej 22 evrov, +5 odstotkov) oziroma 29 evrov (100/10, prej 27 evrov, +7 odstotkov). Pri dostopu prek VDSL, če je ta polno ali skupno razvezan, se bo večini...

Slo-Tech -

Slovenija je prejšnji teden dobila glasnika digitalnih tehnologij, Aleša Špetiča. S tem je izpolnila željo Evropske komisije, ki je v začetku letošnjega leta posvojila britanski model zmanjševanja digitalnega razkoraka. Evropska komisarka Neelie Kroes je na svojem blogu poudarila pomembnost vključevanja starejših generacij v digitalno pokrajino in poudarila potrebo po koordiniranem nastopu in motivaciji ter vključevanju vladnih in nevladnih organizacij, ki se bodo spopadle s tem izzivom.

V prihodnjem tednu bo z Alešem Špetičem izveden intervju. Na spletnem portalu Quora lahko oddate svoje vprašanje za glasnika digitalnih tehnologij, ki bodo vključena v intervju. Povezava do zbirnika vprašanj - http://www.quora.com/edem-intervju1

Z imenovanjem glasnika digitalnih tehnologij se je Slovenija pridružila iniciativi evropske komisije za večjo vključenost vseh v digitalno družbo in prihodnost. Glasnik digitalnih tehnologij (Digital Champion) je neodvisna in nevladna vloga, katere namen...

The Wall Street Journal - Eden izmed Googlovih podpredsednikov David Drummond je napovedal, da bo podjetje sčasoma začelo graditi optični internet po Evropi. V petek je na sestanku s francoskim ministrom za industrijo razkril, da Google "podrobno preučuje" projekt izgradnje optičnega omrežja, pri čemer pa ni navedel nobenih datumov, številk ali konkretnejših zavez.

Podobnega projekta se je Google eksperimentalno lotil tudi v ZDA. Leta 2010 so napovedali, da bodo v enem mestu začeli graditi lastno optično omrežje za priključitev gospodinjskih uporabnikov. Ker so bile obljubljene hitrosti zelo visoke (v rangu gigabita na sekundo), se je k projektu prijavilo več kot 1000 ameriških mest, Google pa je naposled izbral Kansas City. Gradnja infrastrukture tam šele teče, prve uporabnike pa...

BBC - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je prejšnji teden napovedala velike investicije, s katerimi želi Evropska komisija pospešiti gradnjo širokopasovnega internetnega omrežja na celini in s tem dolgoročno izboljšati konkurenčnost gospodarstva. Evropska komisija naj bi projektu subvencioniranja širokopasovnih povezav v letih 2014-2020 namenila 9,2 milijarde evrov, od česar naj bi bilo 6,4 milijarde evrov namenjenih neposredno vlaganjem v samo infrastrukturo, preostanek pa bo namenjen ustvarjenju enotnega evropskega trga za storitve, ki širokopasovne povezave uporabljajo - e-zdravstvo, internetna varnost, skupni boj proti otroški pornografiji, inteligentna energetska omrežja itd.

Do konca leta 2020 naj bi po...

Europa.eu - Evropska komisija je objavila poročilo o širokopasovnih povezavah na našem kontinentu, iz katerega je moč razbrati, da smo v primerjavi z lanskim letom napredovali. Četrtina državljanov evropskih držav ima širokopasovni dostop do interneta, kar je dve odstotni točki več kot lani, medtem ko jih šest odstotkov uporablja širokopasovno povezavo na mobilni napravi.

Tudi hitrost ne šepa. Julija 2010 je bilo 29 odstotkov vseh širokopasovnih povezav v Evropski uniji hitrosti vsaj 10 Mbps, kar je dvakrat več kot lani, medtem ko je bilo pet odstotkov povezav hitrejših od 30 Mbps in pol odstotka od 100 Mbps.

Vodilni državi sta Nizozemska in...

Heise - Deželni minister za gospodarstvo, promet in deželni razvoj v nemški zvezni deželi Hessen, Dieter Posch, je napovedal, da bodo zaslužek od prodaje koncesij za radiodifuzijske frekvence investirali v gradnjo optičnega omrežja, če se bodo njegovi kolegi s tem strinjali. Konec maja so namreč dokončali dražbo 360 MHz frekvenčnega pasu, za kar so iztržili 4,4 milijarde evrov. Frekvenčni pas se je sprostil s prehodom na digitalno oddajanje, sedaj pa so ga zakupili mobilni operaterji Deutsche Telekom, Vodafone, E-Plus in O2-Telefónica.

Iz izkupička bodo najprej poplačali zgodnje uporabnike frekvenc, a bo ostalo še kar nekaj milijard presežka. Ta denar želi Posch uporabiti za gradnjo optičnega omrežja po deželi, saj jim v nasprotnem primeru po njegovem mnenju grozi odrezanost od modernih komunikacijskih kanalov. Po študijah namreč tretjina nemškega prebivalstva ne more dobiti širokopasovne internetne povezave.

Kaj pa pri nas?

ZDNet - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je na konferenci ARCEP-a v Parizu v torek nanizala nekaj izhodišč za evropsko razpravo o nevtralnosti interneta. V najširšem pomenu besede gre za enakost vsega prometa na medmrežju. Zahteva po nevtralnosti pomeni, da ponudniki dostopa do interneta ne smejo preferenčno obravnavati posamezne vrste prometa ali zapostavljati druge, omejevati dostopa ali zaračunavati dodatnih premij za dostop do vsebin, ki omrežje bolj obremenjujejo. Nevtralnost interneta se bolj poudarja v ZDA, medtem ko je Evropi med ponudniki dostopa do interneta večja konkurenca, ki do neke mere zagotavlja nevtralnost sama po sebi. Kljub temu nevtralnost interneta ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno, je v nagovoru...

CNet - Evropska komisija je maja Intelu naložila plačilo rekordne globe zaradi zlorabe monopolnega položaja - plačati morajo kar 1,06 milijarde evrov. V odločitvi so Intelu očitali sklepanje skrivnih dogovorov s proizvajalci sestavljenih sistemov, ki so dobivali popuste pri Intelovih procesorjih, če so obljubili, da ne bodo vgrajevali preveč AMD-jevih čipov. Intel se je na kazen pritožil. V pritožbi ugovarjajo, da Evropska komisija ni upoštevala, da je v danem obdobju AMD v resnici povečeval tržni delež, da ni uspela dokazati vzročne zveze med Intelovimi popusti in manjšo prodajo AMD-jevih procesorjev, da ni analizirala, kako so ti popusti vplivali na potrošnike in da se ni držala pravnih postopkov pri izreku kazni. Sedaj zahtevajo preklic kazni ali občutno zmanjšanje in plačilo vseh sodnih stroškov, ki jih bo utrpel Intel.

Slashdot - Južna Koreja oz. njihova komisija za komunikacije (KCC) je predstavila nov načrt, ki naj bi vsem državljanom ponudil širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo en gigabit na sekundo. Mimogrede bodo še telefonsko omrežje nadgradili na IP-telefonijo, saj bo prepustnost več kot zadostna. Vse skupaj naj bi stalo okrog 19 milijard evrov, od česar bo proračun prispeval štiri odstotke, ostalo pa bodo primaknila privatna podjetja - raznorazni telekomi. V teh težkih časih bo pozitiven učinek tudi nastanek novih delovnih mest, saj jih zaradi projekta načrtujejo kar 120.000.