Tudi hitrost ne šepa. Julija 2010 je bilo 29 odstotkov vseh širokopasovnih povezav v Evropski uniji hitrosti vsaj 10 Mbps, kar je dvakrat več kot lani, medtem ko je bilo pet odstotkov povezav hitrejših od 30 Mbps in pol odstotka od 100 Mbps.
Vodilni državi sta Nizozemska in Danska, saj ima širokopasovni dostop do interneta tam 80 odstotkov gospodinjstev. Pred ZDA, s katerimi se EU primerja, so še Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija. Najuspešnejši pri povečevanju deleža pa sta bili lani Grčija in Češka.
Prevladujoča tehnologija ostaja DSL, se pa njej delež počasi znižuje, saj jo dohitevata optika (FTTH), ki ima 1,7-odstotni tržni delež, in kabelski internet po standardu Docsis 3.0. Priljubljen način povezovanja postaja tudi mobilni širokopasovni dostop, ki ga ima v Evropi šest odstotkov prebivalcev. Najvišji delež sicer dosega na Finskem (21,5 odstotka), sledijo pa Avstrija, Švedska, Danska in Portugalska.
Poglejmo podatke za Slovenijo: širokopasovni internet ima 23,6-odstotno penetracijo, pri čemer dve tretjini uporabnikov uporabljata DSL. Hitrih, vsaj 10-megabitnih linij je 23,7 odstotka, 22,8 odstotka je srednje hitrih (2-10 Mbps), preostale pa so počasni (144 kbps - 2 Mbps).
Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalno agendo, Neelie Kroes je ob tem dejala: "Hitre širokopasovne povezave so v digitalnem smislu kot kisik, saj so nepogrešljive za blaginjo Evrope. Razširjenost širokopasovnega dostopa in razpoložljive hitrosti se izboljšujejo, vendar moramo storiti še več, da bi dosegli cilje, ki smo si jih zastavili glede zelo hitrega širokopasovnega dostopa. Zlasti nujno potrebujemo konsenz glede našega predloga, da bi zagotovili razpoložljivost radijskega spektra za mobilne širokopasovne povezave, za katere povpraševanje strmo narašča." Evropski cilj ostaja do leta 2020 vsa gospodinjstva opremiti s širokopasovno povezavo hitrosti vsaj 30 Mbps.
