Slo-Tech - Nadzorni delavec vodnega zajetja v mestu Oldsmar, v ameriški zvezni državi Florida, je med svojim delom opazil, da so v njihov sistem uspeli vdreti neznanci, pri čemer so na daljavo upravljali z uporabniškim vmesnikom in na ta način želeli povečati koncentracijo natrijevega hidroksida z običajnih 100 delov na milijon delov vode, na 11.100 delov na milijon. Gre za približno stokratno in potencialno nevarno povišanje, saj gre za močno bazo, ki jo v zajetjih uporabljajo za uravnavanje PH vrednosti vode, v gospodinjstvih pa je pogosta sestavina tekočih sredstev za čiščenje odtokov.

Dežurni operater je poskus k sreči zaznal in koncentracijo povrnil na običajno vrednost. Sistem za upravljanje vodovoda na daljavo pa so za zdaj onemogočili. Za storilci, ki so ogrozili življenja okoli 15.000 uporabnikov vodovoda, pa so se zapodile tajne službe in FBI. Za zdaj še ni jasno ali je bil napad izveden iz ZDA ali pa morda iz tujine.

Podobni incidenti so se v preteklosti že dogajali. Leta 2016...

Slo-Tech - Medtem ko smo se na nasilne vsebine na televiziji navadili in smo zadovoljni z opozorilom, da se mlajšim (samostojen) ogled odsvetuje, se glede računalniških iger z nasilno vsebino mnenja več kot dve desetletji po izidu slavnega Dooma še vedno krešejo. Opravili so že mnogo raziskav, enoznačnih zaključkov pa ni. Najnovejša longitudinalna študija kaže, da je med nasilnimi igrami in agresivnim vedenjem povezava, a zelo šibka, tako da je komajda statistično pomembna.

Nekatere raziskave v preteklosti so zaključile, da igranje nasilnih iger na prosocialno vedenje ne vplva. Druge raziskave so celo pokazale, da nasilne videoigre zmanjšujejo kriminal. Na Oxfordu so medtem pokazali, da je generator nasilnega vedenja pravzaprav slaba uporabniška...

Heise - Po dobrih treh mesecih so v nemškem parlamentu uspeli odstraniti okuženo programsko in strojno opremo, ki je bila kompromitirana v maja odkritem napadu na Parlakom, za katerega so Nemci obtožili Ruse, a trdih dokazov za te obbtožbe nimajo. Junija smo poročali, da se je virus v sistem zažrl globlje, kot so pričakovali, tako da tudi sredi avgusta sistema še vedno niso očistili. Dezinfekcija je morala počakati na parlamentarne počitnice in razrešitev grške krize, da so si lahko privoščili štiridnevno prekinitev elektronskih poti, potrebno za temeljito čiščenje. Parlakom so izklopili v četrtek in ga včeraj opoldne ponovno zagnali.

Kaj točno so zamenjali in prenovili, iz varnostnih razlogov niso želeli izdati. Po neuradnih informacijah so zamenjali programsko opremo...

Heise - Tri mesece po hekerskem napadu na nemški parlament, za katerega so Nemci obtožili Rusijo, incident še vedno ni saniran. Mesec dni po napadu je bil trojanec še vedno aktiven, njegova odstranitev pa sploh ni enostavna, ker se skriva tudi v firmwaru in drugod. Omenjala se je celo radikalna možnost, da bo treba zamenjati celoten računalniški sistem. Sedaj je vmes prišla grška kriza in računalniški sistem ostaja neočiščen in ranljiv.

Konec julija so nemške poslance obvestili, da bodo veliki postopek čiščenja in zamenjave sistema začeli danes, zaradi česar bodo do ponedeljka brez dostopa do službenega omrežja in elektronske pošte, kasneje pa bodo morali ponastaviti vsa gesla. Ker do konca avgusta v Nemčiji trajajo...

Slo-Tech - Spet so na tnalu računalniške igre, za katere se raziskovalci še vedno ne morejo zediniti, kako pravzaprav vplivajo na družbo. Zadnja raziskava, ki so jo opravili na Univerzi George Mason v Virginiji v ZDA, je iskala vpliv nasilnih iger na prosocialno vedenje. Rezultati so pokazali, da ni mogoče reči, niti da ga zavirajo niti da ga krepijo. To kaže, da vzročna povezava med igranjem iger in vedenjem ni tako močna, kot bi nasprotniki iger radi prikazali.

Študij vpliva iger na vedenje je bilo že cel kup, njihovi rezultati pa so zelo mešani in včasih nasprotujoči. Ugotovili so, da naj bi nasilne videoigre zmanjševale kriminaliteto, da naj bi izboljševale predelavo informacijo itn. Raziskovalci pa so se v pričujočem testu oprli na rezultate študije iz leta 2010, v...

Slo-Tech - Čeprav med igranjem nasilnih iger in nasilnim vedenjem obstoji korelacija, kljub mnogo raziskavam še nikomur ni uspelo dokazati vzročno-posledične povezave. Rezultat raziskav so namreč diametralno nasprotni - da igre zmanjšujejo kriminal pa vse do prepovedi nasilnih iger zaradi streljanja. Le malo časa je trajalo, da so se pojavile prve špekulacije, da je bil tudi pokol v Oslu povezan z igranjem nasilnih iger. Morilec Anders Behring Breivik je namreč v svojem manifestu med drugim zapisal, da je Modern Warfare 2 odličen za vadbo streljanja, ker Evropejci pač nimamo možnosti vaditi v resničnem življenju kot na Bližnjem vzhodu.

Avstralci so lani po pregledu vseh študij ugotovili, da ni dokazov, da igre povzročajo nasilno vedenje. Še dlje...

Ars Technica - Ameriško vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo sodišča nižje stopnje, da je kalifornijski zakon o omejevanju prodaje videoiger in računalniških iger z nasilno vsebino mladoletnim protiustaven. Kalifornija je namreč leta 2005 sprejela zakon o prepovedi prodaje iger, "za katere bi razumna oseba mogla domnevati, da se obračajo na odklonska ali morbidna zanimanja mladoletnih, da so v nasprotju z moralnimi normami okolice o tem, kaj je za mladoletne primerno, zaradi česar igra nima resne literarne, umetniške, politične ali izobraževalne vrednosti za mladoletne." Katere točno so te igre in kaj je nasilna vsebina, v zakonu ni bilo definirano.

Igre zanje so še vedno lahko kupili starši. Če pa bi prodajalce ujeli, da igre prodajajo otrokom samim, bi jim grozila kazen...

BBC - Redno poslušamo znanstveno slabo utemeljene, a ušesu sila dopadljive očitke, da so videoigre in računalniške igre z nasilno vsebino sokrive za porast nasilja in kriminala. Presenetljivo pa stopnja kriminala v ZDA upada, kar pripisujejo več dejavnikom. Nekaj je klasičnih, na primer zmanjšanje odvisnosti od kokaina, povečana patruljna aktivnost policije ali odrast baby boomerjev, drugi so bolj špekulativni, kot sta manjša...

Spiegel Online - Nemški deželni notranji ministri iz šestnajstih zveznih dežel se zavzemajo za hitro prepoved prodaje nasilnih iger, k čemur jih je vzpodbudilo letošnje streljanje na srednji šoli v Winnendenu. (Kasneje so ugotovili, da je strelec več ur pred pohodom igral Far Cry 2.) Po v petek doseženem konsenzu naj bi prepovedali igre, v katerih je realistično prikazano ubijanje bistven del igre ali vsebujejo druga okrutna nasilna dejanja proti ljudem ali ljudem podobnim bitjem.

Uwe Schuenemann iz Spodnje Saške je povedal, da se s takimi igrami viša toleranca do nasilja, saj so se strelci v pokolih pred svojimi dejanji vedno kratkočasili s takimi igrami. CDU tako zahteva, da zvezni parlament odločitev udejanji v zakonodaji še pred volitvami. To seveda ni edina odločitev, ki so jo v zvezi s tem primerom sprejeli, saj bodo prav tako omejili dostop do strelnega orožja in poostrili nadzor nad zlorabami, kar se utegne izkazati kot učinkovitejši ukrep kakor prepoved prodaje nasilnih iger. Klik!

Techdirt - To, da nasilni filmi, glasba in igre (predvsem slednje) povzročajo nasilno vedenje, je v naši družbi splošno znano dejstvo, proti kateremu se je težko boriti. Raziskave, ki to potrjujejo, so sprejete z odprtimi rokami in pogosto citirane, medtem ko je z nasprotujočimi ravno obratno. Največji borci proti tovrstnemu prepričanju s(m)o ravno uporabniki iger -- če ste kdaj zaigrali Soldier of Fortune, Doom, GTA ali katerokoli drugo nasilno igro, potem najbrž veste, da se niste po igranju počutili nič kaj bolj nasilnega. Enakega mnenja so avtorji na Techdirt, ki so spisali krajši prispevek o omenjeni tematiki, med drugim pa so v njem navedli tudi, da se nasprotnikom iger slabo piše -- kljub povečani prodaji le-teh glede na statistične raziskave stopnja nasilja med mladino pada. Zabavno branje za družbeno usmerjene.

Slo-Tech - Mišo Alkalaj je za privacyblog.net napisal prispevek o terorizmu kot izgovoru za omejevanje človekovih pravic zaradi strahu političnih elit pred “drugo svetovno velesilo” - javnim mnenjem. Zaradi tega naj bi vlade želele povečati nadzor nad posamezniki, tudi s predlagano obvezno hrambo prometnih podatkov.

Iz prispevka:

Predstavljajte si, da zakon o obveznem hranjenju prometnih podatkov že velja in da nekje, recimo v Rimu, poči bomba. Nekaj dni pozneje vas obišče policija ter vas povabi na »informativni pogovor«, ker je s pregledom podatkov o vašem deskanju po internetu ugotovila, da ste nekajkrat obiskali spletno mesto, ki ga je prebiral tudi kateri od osumljenih bombašev. Ste torej osumljeni najmanj simpatiziranja s terorizmom, ali če bi upoštevali predloge britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka – s tem, ko ste obiskovali terorizmu naklonjeno spletno mesto, ste dejansko vadili za izvedbo terorističnega dejanja. In po predlogu istega britanskega notranjega ministra bi...