Slo-Tech - Programi za nagrajevanje odkritih ranljivosti v programski opremi niso nič novega, saj proizvajalci na ta način vzpodbujajo etično razkrivanje lukenj v svojih izdelkih. Nekoliko teže je to z odprtokodno programsko opremo, ki običajno nima finančno močnega zaledja. Evropska komisija je zato na platformi Intigriti zagnala program za nagrajevanje prijavljenih ranljivosti v odprtokodnih programih. Na voljo je 200.000 evrov, najvišja nagrada pa lahko znaša 5000 evrov za najresnejše ranljivosti. Še 20 odstotkov bodo primaknili, če bo prijavitelj ponudil tudi kodo za zakrpanje ranljivosti.

Nagrajevali bodo luknje v LibreOfficeu, Mastodonu, Odooju, Cryptpadu in LEOS-u. Iščejo se zlati ranljivosti, ki so povezane z odtekanjem osebnih podatkov, vertikalno ali horizontalno eskalacijo privilegijev ter SQLi. Izbrali so programsko opremo, ki jo uporabljajo javne službe Evropske unije. Evropska komisija je že leta 2020 ustanovila Pisarno za odprtokodne programe (EC Open Source Programme Office),...

Slo-Tech - Lokalne oblasti na španskih Kanarskih otokih bodo s prehodom na odprtokodno programsko opremo privarčevale 700.000 evrov, poroča španski časnik La Provincia. Za zdaj so na odprto kodo prestavili strežnike in orodja za virtualizacijo, naslednji korak pa bo zamenjava pisarniškega paketa na delovnih postajah.

Projekt zamenjave zaprtokodne programske opreme za virtualizacijo podjetja VMware so izvedli že lani. Uporabili so pripravljeno odprtokodno rešitev podjetja Red Hat, kar seveda ni zastonj, a je pričakovane stroške v treh letih vseeno znižalo z enega milijona na 300 tisoč evrov. Stroški se niso znižali le zaradi licenc, ampak tudi zaradi boljše izkoriščenosti strojne opreme, saj so uspeli povprečno število virtualnih strežnikov na fizičnem strežniku...

The Wall Street Journal - Podpredsednik Evropske komisije in komisar za konkurenco Joaquin Almunia je oznanil, da je Komisija Microsoftu izrekla 561 milijonov evrov globe. S tem so se uresničile neuradne napovedi z začetka meseca, da bo Komisija kaznovala Microsoftovo neupoštevanje zavez iz leta 2009, čeprav so v Redmondu trdili, da gre za tehnični napako.

Gre za znan primer glede izbere brskalnika, v katerem so Microsoftu očitali izkoriščanje monopolnega položaja operacijskega sistema Windows, s čimer so dajali prednost lastnemu brskalniku Internet Explorer. Leta 2009 se je Microsoft s Komisijo...

Heise - Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

Izračunali so, da so izdatki za informatiko lani znašali 2,1 milijarde dolarjev, a so od tega za licence porabili zgolj 88 milijonov evrov, 170 milijonov evrov pa za vzdrževanje programske opreme. Ker je to zelo majhen delež celotne pogače, so zaključili, da prehod ni smiseln zaradi prenizkih prihrankov. Zapisali so še, da ne obstojijo trdni dokazi, da bodo prednosti odprtih standardov postale otipljive.

Vlado in parlament opozarjajo, da se pri snovanju prihodnjih smernic...

Slashdot - Ruski premier Vladimir Putin je podpisal načrt (ruski izvirnik, strojni prevod v angleščino), ki predvideva začetek postopnega prehoda na uporabo odprtokodne programske opreme v Ruski federaciji. Prihodnje leto bodo začeli preizkušati osnovne pakete odprtokodne programske opreme in določili, katere formate bodo uporabljali za shranjevanje podatkov. Leta 2012 bodo začeli postavljati nacionalni repozitorij programske opreme, medtem ko bodo leta 2014 začeli nameščati odprtokodno programsko opremo na računalnike v javni upravi.

Rusija je že večkrat najavila razvoj lastnega odprtokodnega operacijskega sistema in druge programske opreme, nazadnje lanskega februarja, a nobeden izmed projektov ni zaživel. Ob najnovejši najavi pa...

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slashdot - Trend zadnjih let je, da vlade in druge državne institucije po svetu vedno pogumneje korakajo v smer odprte kode, a se včasih še vedno pripeti kakšna neumnost. Na Portugalskem je namreč v uporabi platforma vortalGOV, ki jo upravlja podjetje Vortal Comércio Electrónico, prek katere se izvajajo javni razpisi in prijave zanje. Problem tiči v Microsoftovi tehnologiji Silverlight, ki je potrebna za uporabo strani, in je trenutno podprta le v Windows in Mac OS X, medtem ko razvoj za Linux še teče (Moonlight podpira le verzijo 1.0). Ker to pomeni, da na javnih razpisih ni mogoče kandidirati z uporabo odprtokodne programske opreme, je ESOP (nekakšen portugalski Lugos) zagnal vik in krik ter vse skupaj prijavil Evropski komisiji, saj z avtorji strani niso uspeli najti skupnega jezika.

Slashdot - Farsi, iranski uradni jezik, ki ga govori okoli 100 milijonov ljudi, dobiva čedalje večjo podporo v odprtokodni programski opremi. Lep primer je namizno okolje KDE, ki je v farsi prevedeno od januarja 2003.

Iran je deležen ameriških sankcij in ni podpisal mednarodnega zakona o patentnih pravicah. To zmanjšuje pomembno tržišče vsem podjetjem, ki bi se odločila za prodajo izdelkov z odprto kodo. Države v razvoju se še kako soočajo s problemom cene programskih paketov, zato bi tu odprta koda verjetno zasijala še močneje.

Vendar pa podpora farsiju ne pomeni, da je uporaba odprtokodne programske opreme, ki je po večini zaščitena z licenco GPL, v Iranu legalna. GPL namreč zahteva, da mora...