Slo-Tech -

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Slo-Tech -

Še ni minil mesec dni, odkar so mediji poročali o resni varnostni pomanjkljivosti v popularnem sistemu za oblačno hranjenje datotek Dropbox. Prijavni podatki so se v nešifrirani obliki hranili kar v konfiguracijski datoteki config.db, zato je bilo mogoče z njeno krajo pridobiti dostop do celotnega Dropbox imenika tretje osebe. Napadalec ni potreboval posebnega tehničnega znanja, le nekaj minut za računalnikom žrtve. V podjetju objave niso vzeli pretirano resno; CTO in soustanovitelj Arash Ferdowsi je na uradnem forumu komentiral, da so uporabniki sami dolžni zavarovati svoj sistem pred fizičnim vdorom, ter da je napaka po naravi stvari zadeva vse aplikacije, ki za prijavo uporabljajo piškotke. Dober teden dni kasneje so svojem blogu napovedali popravek in še...

Yahoo News - Evropska komisija je potrdila, da so jo napadli hekerji in poizkušali pridobiti dostop do nekaterih tajnih informacij. Napad so zaznali v torek, dejali pa so, de je potekal tudi v sredo. Usmerjen je bil zlasti proti Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), predvideva pa se, da je povezan z vrhom Evropskega sveta, ki poteka od četrtka do danes, čeprav uradni predstavniki EU to zanikajo.

Osebje je že dobilo navodila, da si spremeni gesla, s čimer želijo preprečiti uhajanje informacij. Prav tako so začasno onemogočili oddaljen dostop do elektronske pošte in intraneta Evropske komisije. Predstavnik EU Antony Gravili je dejal, da so incident že začeli preiskovati in sprejeli ukrepe za zajezitev posledic. Dodal je, da so...

Informacijski pooblaščenec - Evropska komisija je pred tremi leti, aprila 2008 začela postopek za dopolnitev Uredbe št. 1049/2001, ki ureja dostop do dokumentov EU in njenih organov. Tri leta je postopek večinoma stal na mestu, zdaj je predlog prišel do evropskega parlamenta. Mnenje je podala tudi informacijska pooblaščenka.

Predlog nove ureditve je malodane predrzen, saj se Evropska komisija trudi, da bi definicijo dokumenta zožila do te mere, da bi velike večine dokumentov ta definicija ne zajemala, posledično ti dokumenti ne bi bili dostopni javnosti. Poleg tega predlog tudi veča moč članic, da nad zahtevo za dostop do dokumenta, ki so ga pripravile, uporabijo veto. Posebej zanimivo je dodajanje izjeme, ki pred očmi javnosti po novem skriva - postopke za izbiro osebja in pogodbenikov.

Hkrati s krčenjem dostopa do dokumentov je Evropska komisija mirno prezrla že dalj časa očitane pomanjkljivosti trenutne ureditve:

• komisija lahko zavrne dostop (in to tudi počne) do dokumentov, ki jih trenutno obravnava,...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

Ars Technica - Ta teden je 377 poslancev Evropskega parlamenta sprejelo pisno deklaracijo o novem sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za mednarodni sporazum, ki bi vzpostavil mednarodne standarde na področju intelektualne lastnine in uveljavljanja pravic, ki so z njo povezane. Nastal bi pravni okvir, ki bi se mu države lahko prostovoljno pridružile, in novo telo, ki bi skrbelo za izvajanje. Trenutno se o podpisu pogajajo EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Švica, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja.

Evropski poslanci so sprejeli pisno deklaracijo, s katero terjajo večjo transparentnost. Nadalje se zavzemajo za to, da ponudniki dostopa do interneta (ISP) ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih. Omenili so tudi problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, javnosti vseh dokumentov o pogajanjih in omejitve svobode izražanja.

Pisna deklaracija nima pravne obveznosti, saj lahko vsak poslanec predloži svojo....

Slo-Tech - Vrhovno sodišče ZDA je v primeru Grokster (več o primeru MGM vs. Grokster tukaj) danes sprejelo odločitev, da " kdor distribuira pripomočke, katerih namen je spodbujanje kršitev avtorskih pravic (...), je odgovoren za protipravna ravnanja tretjih oseb, ki tovrstne pripomočke uporabljajo, ne glede na to, da je pripomočke moč uporabljati tudi za pravno dopustne namene." Ključna točka navedenega stališča se nanaša na "namen spodbujati kršitve avtorskih pravic".

Današnja odločitev Vrhovnega sodišča je v nasprotju z dosedanjim precedensom iz primera Sony Betamax ( Sony Corporation vs. Universal City Studios), na katerega se je skliceval Grokster, ko je isto sodišče odločilo, da distributer vsebin ne more odgovarjati za uporabnike, ki kršijo avtorske pravice, če je pripomoček prvenstveno namenjen uporabi, ki je v skladu z zakonom.

V primerjavi obeh odločitev je sicer moč zaznati nianso razlike. Gre za dejstvo, da v primeru Betamax ni bilo govora o tem, da je namen tedaj spornih...