Slo-Tech - Pred dvema desetletjema se je münchenska mestna uprava odločila prestopiti na Linux, s čimer naj bi privarčevali milijone. Rezultat je bil katastrofalen, saj so po prehodu naredili korak nazaj in se vrnili na Windows, kar je stalo skoraj sto milijonov evrov. Sedaj želi isto poizkusiti zvezna država Schleswig-Holstein.

Več kot 30.000 računalnikov javne uprave bodo v celoti prestavili na Linux. To pomeni, da bodo zamenjali operacijski sistem, pisarniški paket v LibreOffice, druge izdelke (Nextcloud, Open Xchange/Thunderbird, Univention AD-Connector) in internetno telefonijo. Zamenjali bodo torej Windows, Office in tudi oblačne storitve, kot so Sharepoint, Exchange in Outlook. S prehodom si želijo zagotoviti digitalno suverenost, kamor sodijo neodvisnost, varnost in trajnost. Eden izmed povodov za odločitev je tudi ugotovitev, da je Evropska komisija kršila splošno uredbo z uporabo paketa Microsoft 365.

Nemčija ni edina država, ki se odmika od Microsofta. Najdlje so pri tem Kitajci,...

Linux Weekly News - Popularni odprtokodni pisarniški paket bo v sedmi izdaji, ki bo uradno izšla čez kak mesec dni, najverjetneje dobil priponko "Personal edition". V odprtokodni skupnosti je zaradi tega precej završalo, saj to obenem nekako pomeni, da bo obstajala tudi poslovna, plačljiva različica. In res, kot so na blogu sporočili iz Document Foundation, organizacije, ki skrbi za razvoj LibreOffica in, ki bo jeseni praznovala desetletnico, se bo to najverjetneje zares zgodilo.

Etiketa personal edition je namreč del petletnega marketinškega načrta, ki so ga pripravili v Document Foundation, vse skupaj pa je v javnost prišlo delno po nesreči, saj posvetovanja s skupnostjo še niso povsem končana.

Skratka, skrbi so odveč, če uporabljate LibreOffice, ga boste brezplačno uporabljali še naprej. Bo pa v bodoče na voljo tudi enterprise različica, s svojim naborom orodij in storitev, ki jih bo potrebno plačati. Razlog je podoben, kot pri številnih drugih odprtokodnih projektih; gre za programsko opremo,...

Europa.eu - Italijansko ministrstvo bo naslednja velika evropska javna služba, ki bo prestopila na odprtokodno programsko opremo. Kot poroča Evropska komisija, bo do konca leta 2016 italijansko obrambno ministrstvo na 150.000 računalnikov namestilo LibreOffice namesto plačljivega Microsoftovega paketa, kar bo drugi največji prehod na odprto kodo v Evropi.

Pri prehodu bo sodelovala nevladna organizacija LibreItalia, ki je od letos tudi članica Open Source Initiative. LibreItalia, v kateri je 200 aktivnih članov, se ukvarja s promocijo odprtokodne programske opreme in formata ODF (Open Document Format) v Italiji. Pri najnovejšem prehodu bo LibreItalia skrbela za usposabljanje posameznikov v različnih vejah ministrstva in vojske,...

Heise - V nemškem Freiburgu so leta 2007 začeli projekt nižanja stroškov za programske licence, v sklopu katerega je stekla migracija z licenčnega pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokodni OpenOffice. Od tedaj so računalniki mestne uprave poganjali oba pisarniška paketa, saj starih licenc za Office niso vrgli proč, niso pa več kupovali novih. Prav tako so zapovedali uporabo odprtih standardov za pošiljanje dokumentov (ODF). Po petih letih bo mestni svet v torek (dnevni red seje) glasoval o vrnitvi k Microsoft Officeu, saj OpenOffice ni izpolnil pričakovanj. Zagovorniki in razvijalce odprte kode v Nemčiji so besni, in to upravičeno.

Besni pa so zato, ker so projekt odgovorni izvedli zelo malomarno. Junija 2007 so...

GNOME - The Document Foundation je včeraj izdal že četrto večjo posodobitev odprte pisarniške zbirke LibreOffice od lanskega odcepa od oraclovega OpenOffica. V različici 3.6 je kup manjših novosti za Writer, Impress in Calc, nekaj olepšav uporabniškega vmesnika, izvozno/uvoznih filtrov in podobnih popravkov. A še bolj zanimivo je dogajanje pod pokrovom, pri čiščenju stare in nemodularne kode še iz časov OOo-jevega predhodnika StarOffice.

Razvijalci so vse od lani uspeli pobrisati okvirno 5000 metod, ki se niso nikjer več uporabljale (dead code), tako da jih zdaj ostaja le še nekaj sto, ki pa bodo zahtevale večje posege v reorganizacijo kode. Podobna zagonetka je bila z znatno količino nemško jezičnih komentarjev v kodi, ki jih desetčlanska skupina prostovoljcev sicer...

Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice 3.5, ki je predlani nastal iz OpenOffice-a, ko je njegovega skrbnika Sun-a prevzel Oracle. Razvijalci, ki so šli na svoje, od tedaj izdajajo neodvisen LibreOffice, ki je do danes prehodil že dolgo pot.

Tretja večja verzija po ločitvi prinaša precej novosti in izboljšav. Med glavnimi omenimo nov preverjevalnik slovnice za angleščino in nekaj drugih...

The H - O posledicah Oraclovega nakupa Sun-a za Solaris, Javo, OpenOffice in druge slične izdelke smo prelili že precej e-črnila. Za končne uporabnike bo bržkone najpomembnejša prav prosta pisarna, ki je od septembra lani na voljo v dveh različicah - uradnemu OpenOffice, s katerim upravljajo pri fundaciji Apache, ter ponudbi skupnosti, LibreOffice. Pri tako obsežnem kosu kode je praktično neizogibno, da bo razvoj obeh sčasoma stekel tako zelo vsak v svojo smer, da bo izmenjava idej in popravkov postala problematično, zamudno in s stališča razvojne politike občutljivo opravilo. In kot poroča Michael Meeks, pri Novellu zaposleni razvijalec LibreOffice, smo verjetno že tam.

Različnih je že več milijonov vrstic kode. Med bolj enostavnimi (za merganje) najdemo 526,000 pobrisanih vrstic v primerjavi z OOo, ki so pokrivali okoli 100 uvoznih in izvoznih filtrov za starejše, danes...

Twitter - V mestu Porto Alegre na jugu Brazilije se je sinoči zaključil Mednarodni forum o prostem programju (FISL 12), južnoameriški ekvivalent februarske konference FOSDEM (Bruselj). Skoraj 7000 udeležencev je lahko izbiralo med več kot 300 predavanji tekom štirih dni; za konec pa sta brazilska vlada in predstavniki brazilske BrOffice podpisala pismo o nameri, s katerim je vlada obljubila sponzoriranje več razvijalcev za delo na projektih LibreOffice in OpenOffice.org.

Brazilci sicer sodijo med večje navdušence nad odprto pisarno. Že več let imajo ustanovljeno posebno fundacijo BrOffice, ki je najprej skrbela za prevod in lokalizacijo pisarne, potem pa še organizirala razvijalsko skupnost in začela aktivno prispevati popravke in izboljšave. Po razdelitvi skupnosti na Oraclov OpenOffice in LibreOffice so bili eni od prvih donatorjev in podpornikov fundacije Document Foundation, ki skrbi...

Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice. Čeprav je Oracle spustil vajeti s sestrskega projekta OpenOffice, se verziji nista poenotili, saj je OpenOffice šel na Apache Software Foundation. Medtem pa razvijalci LibreOffice delajo s polno paro in pred nami je verzija 3.4.0, katere predogledno verzijo smo videli prejšnji teden.

Novosti ostajajo enake kot v predogledni verziji, torej bistveno hitrejši Calc (preglednična aplikacija), ki sedaj bolje uvaža Excelove dokumente. Poleg tega ima Calc izboljšano okno za premik in kopiranje vsebine, podporo za avtomatsko filtriranje listov, izboljšano upravljanje z zunanjimi referencami itn. Writer lepše izrisuje...

Slashdot - Le dober dan po objavi Oraclove odločitve, da kodo projekta OpenOffice dajo v varovanje Apache projektu in ne njim, je Document Foundation predstavil predogledno različico LibreOffice 3.4.0. Gre za njihovo drugo večjo izdajo, za zdaj namenjeno predvsem testerjem in drugim entuziastom (early adopters), ki bi radi videli, kako napreduje delo. Za poslovne uporabnike bo poskrbljeno s kasnejšo izdajo.

Na različici je dela skupaj 120 razvijalcev, ključne spremembe pa so prenovljen uporabniški vmesnik Writerja, Calca in ostalih komponent (glej sliko), boljša podpora za mednarodne pisave, podrobnejši izris črk s subpixelingom (po...

Heise - Ko je Oracle kupil Sun, je s tem pridobil tudi nadzor nad odprtokodnim pisarniškim paketom OpenOffice. Nekaj mesecev kasneje se je projekt OpenOffice ločil od Oracla, tako da je nastala samostojna oddvojitev LibreOffice. Razvija jo The Document Foundation, projekt pa je zasnovan kot popolnoma odprt pisarniški paket. Oracle je medtem delal na polkomercialni verziji OpenOffice.org. Distribuciji sta se začeli oddaljevati, saj je vsaka pridobila nekaj funkcij, ki jih druga ni imela. Ker Oracle ni uspel iztržiti dovolj iz OpenOfficea, je napovedal njen konec, a so bili o podrobnostih sila skopi.

Sedaj je znanega več. Oracle bo iz OpenOfficea napravil projekt Apache Incubator, ne bo pa ga prepustil The Document Foundation. V izjavi so zapisali, da bo s tem "OpenOffice.org dobil zrelo, odprto in uveljavljeno infrastrukturo za svetlo prihodnost. Model Apache Software...

Source Forge - Znano spletišče SourceForge, ki gostuje mnoge odprtokodne projekte vsak mesec izpostavi enega izmed posebej zanimivih ali obetavnih projektov.

Ta mesec so izbrali Odt2braille. Gre za odprtokodno razširitev za OpenOffice.org Writer in LibreOffice Writer, ki omogoča tiskanje dokumentov na Brailovem tiskalniku ter izvoz dokumentov v različne Braillove formate. Kot je znano, je Braillova pisava posebna pisava, ki omogoča slepim in slabovidnim, da berejo in pišejo.

Praviloma slepi in slabovidni uporabljajo posebne Braillove urejevalnike (ki omogočajo izpis na Braillov tiskalnik), pristop Odt2braille pa je drugačen, saj slepim in slabovidnim omogoča uporabo splošnega (in dokaj razširjenega) urejevalnika besedil. Pomembno je tudi vedeti, da obstaja več oblik Braillove pisave, zlasti to velja za matematično braillovo pisavo. Odt2braille jih podpira več, cilj je seveda podpreti vse oblike.

Projekt je skupina razvijalcev začela decembra 2009, financiranje pa so pridobili v okviru EU...

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

InfoWorld - Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo...

Slo-Tech - Štiri mesece po ločitvi od krušnega očeta Oracla je odprtokodni pisarniški paket LibreOffice prilezel do verzije 3.3. Po pretrganju vezi z Oraclom se je število razvijalcev z okoli dvajset povzpelo na več kot sto, kar je razlog za prvi predčasni izid v zgodovini.

Glavne novosti v novi verziji so podpora za vektorsko grafiko (SVG) v Drawu, izboljšana okna za urejanje naslovnih strani, uvozni filtri za Microsoft Works, Lotus Word Pro, možnost uporabe milijona vrstic v Calcu, boljše upravljanje z drsnicami v Impressu ter izboljšana podpora za WordPefect. Brezplačen prenos je mogoč z domače strani, na voljo je tudi v slovenščini. Podprte platforme so Windows, Mac OS X in Linux.

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...

Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice. V inačici 3.2 so avtorji paketu dodali lepo množico izboljšav in novosti. Izpostavimo hitrejši zagon, dosledna podpora standardu ODF 1.2 in izboljšana podpora drugih standardov (kot so Office XML z gesli), podpora pisavam OpenType na Postscriptu. Posamezni programi v paketu imajo seveda še vrsto izboljšav in popravkov, še zlasti so dodelali program za delo s preglednicami Calc. Prenos je mogoč z domače strani. OpenOffice podpira platforme Windows, Linux, Mac OS in Solaris (x86 in Sparc). Slovenščina je kakopak samoumevna.

Slo-Tech - Kot poročajo na Unixmen, je v Belgiji uporaba odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice pravi hit, saj njegov delež vztrajno raste. OVAM oz. belgijska verzija Agencije za javne odpadke je že pred leti uvedla podporo za odprtokodni format besedil ODF, sedaj pa le še čakajo na odločitev Ministrstva za okolje, ki naj bi dovolilo namestitev OpenOfficea na štiristo namizij. Tudi administracija v mestu Schoten je velik zagovornik tega programskega paketa, saj so letos poleti prešli na uporabo OpenOfficea, medtem ko bodo z uvedbo formata ODF še nekoliko počakali, bojda zaradi notranjih pritiskov. V ta namen jim je IT-oddelek podaril zbirko več kot petdeset filmov o uporabi novega pisarniškega paketa.

V pristanišču Antwerpen so začeli s pripravami na migracijo 1300 namizij na OpenOffice, končali pa naj bi do leta 2010. Ne bodo le uporabljali formata ODF, temveč bo postal ta format tudi glavni format za komunikacijo s partnerji. Njihov skrbnik IT-ja pravi, da je sedaj pravi čas za...

Slo-Tech - Ta teden je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice, ki je na voljo za Windows, Linux, Solaris, BSD, OpenVMS, OS/2 in IRIX. Verzija 3.1 je izšla več kot pol leta po izidu verzije 3.0, tako da je v njej kar nekaj novosti in varnostnih popravkov, zaradi česar namestitev svetujemo vsem uporabnikom starejših različic. Seznam vseh izboljšav si lahko ogledate na spletnih straneh projekta, od koder je mogoč tudi brezplačen prenos. Slovenska verzija je v nastajanju.