Računalniški muzej -

Dogodki povezani s slovensko osamosvojitvijo so osvetlili pomen elektronskih komunikacij. Prvi poštni seznami(mailing list), ki so se uveljavili kmalu po vzpostavitvi elektronske pošte pri nas jeseni leta 1987, so slovencem in akademskim kolegom po svetu posredovali novice od doma. Najbolj znana seznama te vrste sta bila ‘Rok press’ Roka Sosiča in Igorja Benka in ‘Oglasna deska’ Jureta Marna. Poštni seznam ‘Pisma bralcev’ Andreja Brodnika pa je za razliko od slednjih deloval kot posredovalnik pošte med člani spiska in je tako omogočal tudi izmenjavo mnenj, pogovore in podobno. Spomladi leta 1991 so ustanovili za ta namen veliko bolj primerno pogovorno skupino soc.culture.yugoslavia na omrežju USENET, ki je novice in sporočila za razliko od prejšnjih lahko posredovala po svetu vsakomur z dostopom do omrežja. Po nekaterih ocenah je v času vojne novice na pogovorni skupini prebralo vsaj 100.000 ljudi po svetu, takrat večinoma še izključno uporabnikov iz različnih akademskih okolij....

The Verge - Clip Art je bil skupaj z Wordartom rešitelj marsikaterega učenca, dijaka in morda celo študenta, saj sta omogočila začiniti predstavitve s smešnimi ter predvsem kričečimi naslovi ter (vektorskimi!) sličicami. Varni niso bili niti poslovni uporabniki, saj je marsikatera predstavitev v sicer resnem podjetju vsebovala nabor črno-belih možiceljnov iz zbirke Clip Art. A z vedno pogostejšo internetno povezavo in z vajenostjo uporabnikov, da so slike iskali na spletu, se je uporaba zbirke Clip Arta v Microsoftovih pisarniških paketih iz leta v leto zmanjševala, s predstavitvijo Office 2013 pa je navsezadnje tudi izginila. Do sedaj je bilo odstranitev mogoče zaobiti z...

Eurekalert - Lovro Šubelj in Marko Bajec sta pred kratkim objavila zanimiv članek o iskanju skupnosti v poljubnih omrežjih.

Izmislila sta si algoritem za odkrivanje skupnosti v omrežjih. Novi algoritem za določanje tega, v katero skupnost spada vozlišče, upošteva ne samo skupnosti neposrednih sosedov, ampak tudi sosede sosedov. Algoritem pri tem pametno tehta, kako pomembni so neposredni sosedi, kako pomembni pa sosedje sosedov.

Novi algoritem uspešno odkriva različne skupnosti tudi v omrežjih, o katerih je znano le malo dejstev. Nekateri dosedanji algoritmi za iskanje skupnosti, za katere ni nujno značilno to, da so vozlišča v njih med seboj gosto povezana, so namreč potrebovali dodatne podatke, kot je naprimer število iskanih skupnosti.

Algoritem je dovolj hiter, da ga je mogoče uporabiti na milijonih med seboj povezanih vozlišč.

Članek je povzela tudi vrsta tujih novičarskih strani: EPJ.org, IEEE Computer.org, Springer, ACM.org, PhysOrg.com, ScienceDaily, SpaceDaily, EurekAlert! in drugi.

VR - Zone - Še drugič po letu 2003 je iz Microsofta prišla vest, da ukinjajo svojo znamko SideWinder, ki so jo dolga leta lepili na svoje igričarjem namenjene izdelke, od miši in tipkovnic pa do igralnih palic, volanov in podobne periferije. Po letu 2003 je trajalo štiri leta, da so ponovno zagnali znamko, kar so takrat storili po sodelovanju z Razerjem (skupaj so izdelali miš Habu in tipkovnico Reclusa). Ponovna odločitev za ukinitev ni posledica slabega poslovanja, temveč zaradi zasičenosti trga. Microsoft mora namreč tekmovati prav z Razerjem, kakor tudi z drugimi podjetji, predvsem velikim...

engadget - Ob predstavitvi prvega Microsoftovega predvajalnika glasbe je bila ustvarjena še znamka Zune, ki je prek nekaj generacij predvajalnika (zadnja generacija, Zune HD, je bila ena izmed redkih naprav s prvimi procesorji Tegra) prerasla v programsko opremo za upravljanje z njimi, glasbeno trgovino, medijski oddelek na Windows Phone 7 in Xbox 360, itd. A kaže, da bi bila lahko ta znamka tik pred izumrtjem, kar so nekateri opazili med najavo sodelovanja Microsofta in Nokie. Mnoge znamke, vključno z Xbox Live, Windows Marketplace in podobnimi, so bile omenjene pogosto, Zune pa nikoli. Posledično sta Paul Thurrott in ZDNet-ova Mary-Jo Foley povprašala Microsoftove predstavnike, kako kaže tej...

Slashdot - V preteklosti popularne novičarske skupine, poimenovane tudi s tujko usenet, sta si leta 1979 izmislila Tom Truscott in Jim Elli z Univerze Duke. Že leto pozneje sta sistem tudi v praksi postavila. Kot naslednik elektronske deske (BBS) so nam novičarske skupine dolga leta služile kot točka za izmenjavanje izkušenj na internetu, dokler jih niso preglasili forumi. Kljub temu so nam pustile zajetno zgodovino; ne samo zakladnice znanja, temveč tudi novo besedišče. Troll, spam, LOL in flame war so angleške besede za podpihovalca, nazaželeno sporočilo, glasen krohot in podžiganje, ki so nastale zaradi novičarskih skupin. Na začetku tega meseca smo poročali, da je svoje novičarske skupine ukinil Microsoft, sedaj pa...

Slashdot - Pred davnimi časi, še preden je bil internet množično dostopen, smo za komunikacijo uporabljali tako imenovane elektronske oglasne deske (BBS). Te so umrle še v prejšnjem stoletju. Kasneje so se razširile novičarske skupine (USENET), ki so svoj zenit že prešle, a še vedno kljubujejo spletnim forumom, čeprav vedno težje. Microsoft, na primer, jih ne bo več držal pri življenju.

Redmondski velikan je napovedal, da bodo ukinili približno 2000 javnih in 2200 zasebnih novičarskih skupin, ki so bile namenjene Microsoftovim izdelkom in partnerjem. Z junijem 2010 jih bodo prestavili na forume v sklopu TechNeta, MSDN in Microsoft Answers. Razlog naj bi bil spam, saj so v Microsoftu zapisali, da forumi ponujajo boljši nadzor nad spamom. V zadnjem letu se je število obiskovalcev teh novičarskih skupin prepolovilo, posredno pa Microsoft tudi priznava, da bo vzdrževanje foruma cenejše. Vse skupaj seveda zavito v celofan z besedami, da gre za evolucijo skupnosti in sporazumevanja.

Ars Technica - Nov osnutek pravil (PDF) o nevtralnosti interneta, ki ga je pripravila ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC), buri duhove. Kot pravi neprofitna organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF), je problematična dikcija, ki od ponudnikov interneta (ISP) ne zahteva omogočanja prenosa nelegalnih vsebin ali nelegalnega prenosa vsebin. Z drugimi besedami: ISP-ji so izvzeti iz zahtevka po nevtralnosti, če trdijo, da določene vsebine blokirajo, upočasnjujejo ali kako drugače pohabljajo zaradi ilegalnosti. Vse skupaj je v pravilih nedvoumno definirano z besedami, da nimajo nobenega namena ščititi nezakonitih dejavnostih v teh pravilih.

Fred von Lohmann, odvetnik...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

NetCraft - V petek smo "obhajali" že deseto obletnico spama, kot ga poznamo danes. Netcraft nas je namreč spomnil, da je 5. marca 1994 odvetniška pisarna (nič čudnega, da so odvetniki tako nepriljubljeni med navadnimi smrtniki) Canter & Siegel zasmetila novičarske skupine z reklamami za svoje storitve pri znani ameriški loteriji za "zelene karte". Ker niso takoj našli učinkovitega načina za blokado tega in še nekaj naslednjih spamov iste odvetniške pisarne, so idejo kmalu pograbili tudi ostali in zgodilo se je, česar so se mnogi bali: počasen zaton novičarskih skupin. Medtem je hkrati s popularnostjo interneta krepko naraslo tudi število spletnih strani, kjer so neprevidni avtorji objavljali svoje in tudi druge el. naslove in spam se je preselil v el. pošto, stvari pa so prišle že tako daleč, da nekateri že napovedujejo počasen zaton tudi te storitve in napovedujejo nove oblike el. pošte, npr. simbolično poštnino za vsako poslano sporočilo ipd.

Za "zgodovinarje" bo morda zanimiva tudi...

Microsoft - Microsoft je včeraj pričel velikodušno (narekovaji niso potebni) akcijo v okviru 'Windows .NET Server Customer Preview Program'-a, v kateri zainteresiranim ponuja strežniški operacijski sistem (beri: obstaja 99 % možnost, da tega tudi dejansko ne potrebuješ [:D]) Windows .Net Server v različicah 'Standard', 'Enterprise' ter slednjega v 64-bitni varianti. Sistemi so seveda verzije RC1 (Release Candidate; za nepoučene: verzija, kakršna bi se sicer lahko že pojavila na policah trgovin, a v primeru Microsofta 1 ali 2 različici pred finalno verzijo :]), katere lahko legalno uporabljamo kar 360 dni, pa še to na celih 10 računalnih -- konec koncev, gre za strežniški sistem, ki ga nekako ni možno stestirati na enem računalo v mesecu dni, ne?

OS lahko pridobite v okviru brezplačnega vunpotega, ali pa za stroške medijev ter pošiljanja (predvidoma 20 - 30 USD) prejmete izvirne CDje. V vseh primerih vam je omogočen dostop do posebne novičarske skupine. Klik!

Kako pravijo? Če hočeš vohuniti za...

CNet - Google je dal uporabnikom na voljo arhiv sporočil na groups.google.com novičarskih skupin (Usenet, ali tudi newsgroups), od leta 1995 naprej. Teh sporočil je več kot 650 milijonov in predstavljajo dober vir informacij z najrazličnejših področij.
Ta arhiv si je predhodno lastila deja.com spletna stran. Maja 2000 so izklopili starejši del arhiva novic, kar pa uporabnikov ni ravno razveselilo. Stanje te strani se je slabšalo, dokler ga Google ni prevzel februarja letos. Ker pa je Google delal na vgradnji arhiva novičarskih skupin v svoj iskalnik, se je vklop arhiva prestavil na kasnejši čas, kljub temu da so si uporabniki izmed vseh novosti najbolj želeli ravno vklop arhiva.
Vseeno pa je iskanje po arhivu novičarskih skupin v testni fazi in kritiki pravijo, da še mora biti dodelano; je pa vsaj začetek.