Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

Slo-Tech - Da je na Mesecu voda, ni novost, saj je NASA že pred dobrim desetletjem ugotovila, da je v osojnih delih kraterjev blizu polov led. A to so bila temna, soncu odmaknjena področja, kjer je vladal hlad. V najnovejši številki Nature Astronomy pa NASA poroča, da so sledove vode odkrili tudi na osvetljenih delih Meseca.

SOFIA (Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy), torej leteči observatorij na Boeingu 747SP, je potrdil, da je na osvetljeni površini Meseca voda. Običajno gleda daleč v vesolje, to pot pa so ga usmerili proti Mesecu. Molekule vode je zaznal v kraterju Clavius, ki je eden največjih kraterjev in je viden z Zemlje, predvsem pa vanj pada sončna svetloba. Da je tam vodik, je bilo že jasno, a niso vedeli, ali je vezan v vodo ali v bližnjega sorodnika, tj. hidroksilni radikal (OH). Novi rezultati potrjujejo, da gre za vodo, ki je prisotna v koncentracijah od 100 do 412 ppm. To je zelo malo, saj je v Sahari stokrat več vode, so pojasnili.

SOFIA je na višini okrog...

Slo-Tech - Indija se je leta 2009 vpisala na seznam držav, ki so poslale v vesolje svojo lunarno misijo, a rezultat ni bil bleščeč uspeh. Chandrayaan-1 se je novembra 2008 uspešno utiril v orbito okrog Meseca, kjer je približno leto dni deloval po načrtih. Potem pa so avgusta 2009 izgubili signal s sondo, ki bi bila sicer morala delovati dve leti. Ker je merila zgolj 1,5 metra, so kmalu obupali nad iskanjem in jo razglasili za izgubljeno. Vse do danes nismo poznali njene usode. Bodisi je ostala v orbiti bodisi so ji nepravilnosti v gravitacijskem polju Meseca počasi degradirale orbito in jo treščile na površje.

NASA pa je z novimi meritvami ugotovila, da se Chandrayaan-1 ni raztreščil, temveč je v...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

Nature - Raziskovalci z Univerze v Københavnu in tamkajšnjega naravoslovnega muzeja so odkrili, da je trenutna teorija o nastanku Lune nepopolna. Ponovna analiza skal, ki jih je z Lune pripeljal Apollo 16, je pokazala, da je bodisi Luna nekoliko mlajša bodisi je nastala drugače, kot to verjamemo danes.

Po sedaj veljavni teoriji naj bi pred 4567 milijoni let v takrat nastajajočo Zemljo treščil velik planetoid. Trk naj bi bil tako silovit, da je z Zemlje iztrgal velik del njene snovi, ki je končal v njeni orbiti kot tekoča gmota. Sčasoma je ta gmota dobila kroglasto obliko in se ohladila. Pri tem so najlažje in najstarejše kamnine priplavale na površje, tako da je najstarejši del Lune njena skorja.

Izotopske...

Slo-Tech - Točne obletnice tule opisanega sovjetskega dosežka ne moremo praznovati, ker Rusi do danes niso posredovali točnega datuma. Celo leto je znano z bolj slabo natančnostjo, a to je najboljše, kar imamo. Tako vemo le, da so sovjetski geologi enkrat leta 1971 (ali tam okoli) pri vrtanju v iskanju zemeljskega plina v puščavi Karakum predrli strop podzemne jame, v kateri je bil pod visokim nadtlakom zemeljski plin. Strop se je takrat tako temeljito sesul, tako da je nastal 25 metrov globok krater s premerom 60-70 metrov. Vanj je padla vsa vrtalna oprema, a si zaradi strupenega plina ponjo ni upal nihče. Ocenili so, da bo najvarnejša možnost plin zažgati, saj bi se v nasprotnem primeru dvignil v atmosfero. V nekaj dneh bi bil...

ScienceDaily - O kemijski spojini trinitramid so špekulirali že pred leti, a je nihče ni uspel sintetizirati, tako da je obvisela v veliki skupini po izračunih stabilnih, a nesintetiziranih spojin. V novi številki revije Angewandte Chemie v članku Experimental Detection of Trinitramide ekipa raziskovalcev s Kraljevega instituta za tehnologijo v Stockholmu poroča o uspeli sintezi trinitramida, kar utegne tlakovati pot k novim raketnim gorivom.

S formulo N(NO₂)₃ je trinitramid največji dušikov oksid....

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za elektrokemijo materialov, KI) razvili nov princip za izdelavo litij-ionskih baterij, kjer so aktivna komponenta organske molekule. Odkritje opisuje članek Electroactive Organic Molecules Immobilized onto Solid Nanoparticles as a Cathode Material for Lithium-Ion Batteries, ki je objavljen v zelo ugledni kemijski reviji Angewandte Chemie.

Boštjan Genorio in Miran Gaberšček (oba Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale) ter Romana Cerc-Korošec (Katedra za anorgansko kemijo) s FKKT UL so s kolegi s KI raziskovali uporabo organskih molekul v litij-ionskih...

ScienceDaily - V zadnjih dneh astronavti odkrivajo različne spojine v vesolju, najsi bodo relativno blizu Zemlje ali povsem na drugem koncu. Ta teden so pomemben doprinos k poznavanju Lune dodali Indijci, saj njihova misija Chandrayaan 1 (v hindijščini to pomeni potovanje na Luno) na Mesecu našla vodo. In to ne malo, saj so odkrili več kot 40 malih kraterjev z lednimi depoziti. Skupno gre za več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode v kraterjih s premerom do 15 kilometrov, ki ležijo v stalni senci....

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

ESA - Maja je Evropska vesoljska agencija (ESA) uspešno izstrelila teleskop Herschel, ki bo krožil okrog točke L2 in slikal vesolje. Prve testne slike smo videli že junija, sedaj pa je kalibracija instrumentov zaključena, tako da je Herschel obrnil objektiv proti lastni galaksiji. Sliko, ki jo vidite spodaj, je posnel s sočasno uporabo instrumentov SPIRE (Spectral and Photometric Imaging Receiver) in PACS (Photodetecting Array Camera and Spectrometer), obarvana pa je seveda umetno. Modra označuje pas 70 µm, zelena 160 µm (ti dve posname PACS), rdeči pa so vsi pasovi SPIRE...

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

Slo-Tech - Če dobro premislimo, v okviru znanstvene kemije seveda, potem so vse, kar nas glede onesnaževanja okolja resnično mori, krive velike, predvsem organske molekule, ki ležijo naokoli. Pa naj bodo to prioni, kanalizacijski odpadki, pokakane plenice, emabalaža, bakterije cvetoče na teh smeteh ... Seveda so to vse "biološko razgradljive" reči. Če ne v enem, pa v milijonih let. Kakor katera.

Tukaj pa pride v poštev depolimerizacija. V našem primeru termična. Vsi ti odpadki se z njo pretvarjajo v nekaj nafti podobnega....