Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.
Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali so situacijo na površini oblakov.
Že 20. novembra je originalni članek dobil pripis urednika, da so avtorju odkrili napako pri obdelavi podatkov iz enega teleskopa (ALMA), ki so bili uporabljeni pri raziskavi. Rekalibracija je pokazala, da so koncentracija bržkone nižje, zato so avtorji ponovno analizirali podatke in ugotovili, da je fosfina manj - 1-4 ppb, ne pa 7-20 ppb. To je neprijetno, a še vedno kaže, da je fosfina več, kot bi bilo pričakovati.
Tudi številni drugi znanstveniki so se lotili analize, ki so sedaj objavljene v rokopisih člankov na arXiv in čakajo na zaključke recenzentskih postopkov. Ugotavljajo, da v meritvah fosfina sploh ni več od ozadja. Dva rokopisa sta iz istih surovih podatkov ugotovila, da je prvotna analiza preveč zmanjšala šum, zaradi česar so se videli signali, ki jih v resnici ni. Ko so to upoštevali, so signal za fosfin sicer še našli, a je bil pod mejo za statistično pomembnost rezultata. Z drugimi besedami: signal je prešibak, da bi ga lahko razglasili kot dejstvo in ne statistično naključje. Tudi ALMA ni bila nastavljena optimalno za iskanje žveplovega dioksida ali fosfina.
Drugi problem je lahko tudi mesto signala: avtorji prvotne študije pravijo, da so opazovali vrhnje dele oblakov. Izkaže se, da je lahko tudi signal za žveplov dioksid precej više v mezosferi na višini 80 km (in ne na vrhu oblakov) enak od signala za fosfin. Hkrati pogoji v mezosferi poskrbijo, da ostalih absorpcijskih vrhov za žveplov dioskid ne vidimo, s čimer bi se signal "preoblekel" v fosfin. Lahko bi seveda šlo tudi za fosfin v mezosferi, ki pa bi bil tam tako nestabilen, da bi moral na površju nastajati v orjaških količinah.
Če je za signal resnično odgovoren žveplov dioksid, je to plin, za katerega že vemo, da obstaja na Veneri (in tudi zakaj). In s tem ni nič narobe. Članki, ki ponovno analizirajo prvotne podatke, so resda prišli do nasprotnih ugotovitev, a so napisani vljudno. Cilj je priti do resnice. Vsi raziskovalci priznavajo, da so trditve o fosfinu tako pomembne, da jih je treba temeljito preveriti in resnično odkriti, kaj se tam dogaja. Če se bo dokončno izkazalo, da fosfina na Veneri ni, bo to nov zgled, kako deluje znanost. Meri, analizira, išče razlage in preverja. In če se ob preverjanju, ki je toliko intenzivnejše, kolikor fascinantnejše so trditve, razlage izkažejo za napačne, jih nadomesti s pravilnejšimi. V teorije se namreč nikoli ne smemo zaljubiti.
Novice » Znanost in tehnologija » Zgodba o fosfinu na Veneri manj fantastična, kot je kazalo
zmaugy ::
Zelo zanimiv članek, hvala!
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: zmaugy ()
hunter01 ::
Če se bo dokončno izkazalo, da fosfina na Veneri ni, bo to nov zgled, kako deluje znanost. Meri, analizira išče razlage in preverja. In če se ob preverjanju, ki je toliko intenzivnejše, kolikor fascinantnejše so trditve, razlage izkažejo za napačne, jih nadomesti s pravilnejšimi. V teorije se namreč nikoli ne smemo zaljubiti.
Ta logika bi morala povsod veljat ne samo v znanosti in bi bil ta svet čisto drugačen!
Super članek. Hvala
zmaugy ::
Tudi meni se je ta del članka v današnji atmosferi zdel še posebej dobrodošel.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Ali je na Veneri življenje? Fosfin jeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5625 (3337) | nekdu |
» | Onesnažen zrak poneumlja (in ubija)Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5904 (3812) | Invictus |
» | EU in Rusija gresta na MarsOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7751 (6000) | nurse013 |
» | kemijaOddelek: Šola | 5757 (3565) | Abrakada |