Slo-Tech - Na ruski televiziji Rossiya 24 so preizkusno uporabili robotskega napovedovalca, ki je prebral nekaj novic v rednem programu. Aleks, ki so ga ustvarili v podjetju Promobot in je stane okrog 14.000 evrov, je narejen po videzu soustanovitelja podjetja Alekseja Južakova. Kako je v praksi videti robot, ki zmore za zdaj le obrazno mimiko in premikanje vratu, si lahko pogledamo v posnetku, kjer bere novice o kmetijstvu, jedrskem forumu in financah. Potem je poročal še iskanju pogrešane mačke v Moskvi, ki naj bi jo brcnil opozicijski kandidat za mestni svet, in o konferenci o umetni inteligenci, ki je potekala v Skolkovem.

Robota so začeli razvijati leta 2017 in še ni dokončan. V prihajajočih verzijah načrtujejo verzije, ki se bodo lahko celo premikale po studiu. V...

BBC - Verjetno je bilo le še vprašanje časa, preden so se bili izdajatelji ugledne enciklopedije Britannice primorani usesti in razmisliti o smiselnosti priprave nadaljnjih tiskanih izdaj. Odločitev je padla te dni in pravi, da je bila izdaja iz leta 2008, z 32 zvezki, težka približno 60kg, zadnja. Zbiratelji jo lahko dobijo za slabih 1400 dolarjev, med alternativami pa najdemo DVD izdajo za 30 oz. 40 dolarjev, spletno različico za 70 dolarjev letno, in seveda prosto ter brezplačno Wikipedijo.

Odločitev je del širšega premika od tiska k spletnim izdajam, ki trenutno pošteno pesti in bega predvsem časopisno industrijo. Spletne edicije so mnogo bolj praktične za branje, iskanje, kopiranje in deljenje, da ne rečemo, da je osveževanje bistveno bolj...

New Scientist - Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja. Pot do tja je še dolga, a znanstveniki že dolgo časa precej uspešno hodijo po njej. Svoje dosežke bodo predstavili na 12. mednarodni konferenci o sintezi in simulaciji živih sistemov (Alife) v Odenseju na Danskem čez slaba dva tedna, mi pa si poglejmo predogled dosežkov dveh skupin.

Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se...

The Economist - S časopisi je vse narobe - upada kvaliteta pisanja, z roko v roki z njo vred naklada. Krivi naj bi bili blogerji oz. splet nasploh. Posledično časopisne hiše resno raziskujejo možnost, da bi spletno izdajo naredile docela plačljivo in s tem kaj zaslužile, če že mora iti vse na splet in pa nanj priključene mobilne pritikline.

Vodilni zagovornik plačljivega časopisja je Murdochov News Corp (londonski in newyorški Times, Wall Streat Journal, številni drugi). Londonski Times je že plačljiv, ameriški pa isto potezo načrtuje za naslednje leto in v slojeviti obliki. Zaenkrat ne gre preveč uspešno, ker že sama obveznost registracije (ne plačila) je sklestila branost za slabo polovico. Ampak Rupert vztraja, da so njegovi časopisi produkt strokovnega...

Slashdot - Dandanes so netbooki pravcati hit, eden najhitreje rastočih računalniških segmentov. Njihova zgodovina se začenja okrog leta 1996, poroča Slashdot, ko je Toshiba predstavila svoj Libretto 70CT, ki je takrat nosil oznako subnotebook oz. podprenosnik po naše. Šlo je namreč za prvi model, ki bi ustrezal večini današnjih definicij netbookov - imel je povezljivost (IR in kartice PCMCIA), orodja za brskanje po spletu in bil je majhen. Na njem je tekel legendardni Windows 95 OSR2 z Internet Explorerjem 2.0 na celih 16 MB pomnilnika in 120 MHz-procesorju. Dolgo pot smo prehodili od tistih časov.

CNet - Brskanje po spletu, gledanje informativnih oddaj in branje dnevnega časopisja je včeraj zahtevalo nadpovprečno mero pazljivosti in izvrsten detektor neumnosti, saj so mediji kar tekmovali, kdo bo koga bolje naaprilil. Na spletu se je kot vsako leto znašlo kar nekaj norčavih zgodb; nekatere so izpostavili pri Cnet.

Google je do dobra napolnil letošnjo bero, saj naj bi bili pripravili umetno inteligenco z imenom CADIE, ki se je odločila, da je bil najprimernejši internet pred letom 1997. Poleg tega so najavili še avtopilot za Gmail in tridimenzionalno brskanje v Chromu kot CADIE-jeva dosežka. YouTube je bil obrnjen na glavo. Dobesedno. Nekatere potegavščine so bile preveč prozorne, da bi jim kdo resno verjel, kot recimo napoved The Guardiana, da bo ukinili tiskano in spletno izdajo ter se preusmerili na Twitter. Opera je razvila nov način brskanja po spletu - navigacijo z obrazno mimiko. In še največja šala, kot se je k sreči pokazalo: Conficker sploh ni povzročil kataklizme. Déjà...

New Scientist - V tekoči številki New Scientist obuja spomine na sedem najboljših znanstvenih potegavščin, ki so jim bralci nasedli. Leta 1912 je amaterski paleontolog Charles Dawson objavil, da je v gramozni jami v Piltdownu v Sussexu odkril lobanjo in čeljustnico polčloveka-polopice, ki naj bi bil manjkajoči evolucijski člen. Potegavščina je zdržala 40 let.

Leta 1869 so v Cardiffu v ZDA "našli" okamenelega velikana, ki naj bi bil visok dobre tri metre. Še v osemnajstem stoletju, leta 1725, so kolegi speljali na limanice Johanna Beringerja in mu nastavili cel kup fosilov, ki so ga tako prevzeli, da je o njih celo napisal knjigo, preden je ugotovil ukano. Modernejši trik si je leta 1996 privoščil Alan...

Mozillazine - Te dni se zdi povsem običajno, da računalniški mediji za varnejše brskanje po spletu priporočajo uporabo Mozille in Firefoxa namesto Internet Explorerja. Kljub temu pa je nenavadno, da Firefox priporoča časopis MSN Slate Magazine. Zanj je sicer značilno, da skuša biti v svojih prispevkih čim bolj neodvisen, a kljub temu je še vedno v lasti Microsofta.

Morda pa bo glavna novost Longhorna nov brskalnik.

Popular Science - Med brskanjem po spletu sem naletel na zanimiv člančič na Popular Science, v katerem avtor na kratko razloži, kaj vse lahko privede do sesutja računalnika; na kratko, sesutje lahko povzroči vsaka komponenta računalnika in vsak program, ki ga uporabljamo. Torej za pojavitev zloglasnega BSODja ni vedno kriv Bill Gates in njegov Microsoft [:D].

Hm, pri tolikšni možnosti, da nekaj gre narobe, je čudež, da naši mlinčki sploh delujejo...

Slo-Tech - Zagotovo je marsikdo med vami z željo naučiti se izdelave spletnih strani ne le z enostavnimi programi, katerih končni izdelek je razmeroma grda stran, ampak tako, malce drugače, malo bolj zahtevno - z uporabo HTML kode. Obstajajo tudi zelo kvalitetni programi, katerih končnih izdelek ni tako grda stran, je pa znanje html jezika v njih tako ali tako že kar nujno.

Med brskanjem po spletu pa sem naletel na stran, kjer se je avtor potrudil in temo, kako izdelati svojo spletno stran z uporabo HTMLja, lepo razložil po korakih. Kar je še lepše pa je to, da je stran v slovenščini, zato vsi ki ste željni znanja, brž sem!