Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

The Verge - Britanska informacijska pooblaščenka je otoškemu letalskemu prevozniku zaradi lanskoletnega vdora izrekla globo v višini 183 milijonov funtov. V incidentu so bili razgaljeni osebni podatki približno pol milijona njihovih strank, med drugim številke kreditnih kartic, naslovi, imena, uporabniška imena in gesla ter podrobnosti o posameznikovih potovanjih.

Pooblaščenka je ukrep pospremila s komentarjem, da izguba osebnih podatkov ni zgolj neprijetnost, pač pa je naloga podjetij vzpostavitev potrebnih ukrepov, da bi zaščitili pravice svojih uporabnikov do zasebnosti. Globa še ni pravnomočna, British Airways (BA) ima zdaj 28 dni časa za pritožbo, v podjetju pa so nad odločitvijo regulatorja obenem presenečeni in razočarani.

...

podcrto.si - Agenti obveščevalno-varnostne agencije naj bi nadzorovali svoje sodržavljane tudi v domovini, na voljo pa bodo imeli vse državne baze podatkov, vse podatke telekomov in vsa hekerska sredstva za vdiranje v zasebnost sodržavljanov. Ter seveda vse v času ranjke Jugoslavije preverjene metode tajnih vstopov v stanovanja, s tajnim nameščanjem snemalne opreme v vaše spalnice vred. Direktor SOVE pa dobiva enaka pooblastila, kot jih imajo ministri, nad delom agentov pa bodo bedeli tajni vrhovni sodniki.

Ne, to ni opis še enega filma o Edvardu Snowdnu ampak hiter...

Heise - Te dni se je v javnosti pojavila pogodba med nemško obveščevalno službo (BND) in nemškim telekomom po kateri le ta naročniku posreduje ves tranzitni promet, ki se po DT infrastrukturi pretaka čez Nemčijo. Promet, katerega izvor ali ponor je v Nemčiji je izrecno izvzet.

BND glede na objavljeno pogodbo za storitev plačuje 6.500 EUR mesečno. Razkritje je zanimivo tudi iz vidika nemškega odziva na podoben ameriški program (PRISM).

V Sloveniji smo glede tega precej bolj napredni. Dvajseti in enaindvajseti člen ZSova se tako glasita:

20. člen

Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov:
– spremljanje mednarodnih sistemov zvez;
– tajni nakup dokumentov in predmetov;
– tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.

21. člen

(1) Spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov dovoljuje direktor...

Slo-Tech - Slovensko Ustavno sodišče je nedavno zavrnilo ustavno pritožbo I.B. iz Kranja, ki ga je švicarski Interpol februarja l. 2006 dobil pri deljenju otroške pornografije na eMuli. Pritožil se je zato, ker ga je naša policija identificirala brez sodne odredbe. Ustavni sodniki so mu odvrnili, da ta ni bila potreba, ker je komuniciral na način, kjer ni mogel pričakovati zasebnosti, pa še svoj IP je velikodušno delil naokrog.

14. [T]o vodi v zaključek, da je šlo za odprto komunikacijo z vnaprej nedoločenim krogom neznancev, ki po vsem svetu uporabljajo internet in ki so pokazali interes za izmenjavo določenih datotek, hkrati pa uporabnikom te mreže dostop do IP-naslovov drugih uporabnikov ni bil omejen. Zato po...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevnik.si in COKS sta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije v petek prejela pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010.

Po mnenju avtorjev pobude država namreč predpostavlja, da obstaja le en ponudnik pisarniške programske opreme, ni pa preverila obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov (z javnim pozivom ali razpisom). Prav tako naj bi pri postopkih priprave strokovnih izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o nakupu obstajal utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov, strokovna mnenja pa pripravljajo uradniki v katerih strokovnost avtorji pobude dvomijo, saj naj bi smotrnost nakupa Microsoft pisarniških orodij utemeljili s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja.

Mimogrede, avtorji se v pobudi sklicujejo tudi na dejstvo, da naj bi bila vsebina pogodb z Microsoftom tajna - ta podatek ne drži povsem, saj je...

Slo-Tech - Včeraj so poslanci Državnega zbora s 47 glasovi za in 21 proti sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo.

Zakon je precej problematičen, saj uvaja cenzuro spletnih strani. Kljub temu, da je predvideno blokiranje dostopa do spletnih strani, ki ga bodo po novem morali izvajati ponudniki dostopa do interneta tako tehnično, kot tudi moralno sporno, se poslanske razprave vprašanja cenzure spleta praktično niso dotikale.

Kaj nam prinaša novi zakon in zakaj je slab, pa si preberite v tokratnem mnenju.

Slo-Tech - Na spletni strani Ustavnega sodišča je bila včeraj objavljena razsodba iz 8. januarja 2009 v katerem je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zahtevi za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Kot je znano je postopek za oceno ustavnosti pred približno letom dni sprožila Informacijska pooblaščenka in sicer zato, ker je v inšpekcijskem pregledu na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE. Zakon o SOVI namreč določa, da lahko tako odredbo za prisluhe mednarodnim sistemom zvez izda direktor SOVE sam, po mnenju Pooblaščenke pa je to neustavno, saj 37. člen Ustave izrecno zahteva odredbo sodišča.

Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto dni, nato pa odločilo, da zahtevo za oceno ustavnosti zavrže.

V obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je Pooblaščenka v okviru inšpekcijskega postopka ugotovila, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj...

Dnevnik - Marca letos je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA), saj je Informacijska pooblaščenka v okviru nadzora na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE.

Težava je v tem, da slovenska ustava za prisluškovanje komunikacijam izrecno zahteva odločbo sodišča, zakon o SOVI pa določa, da lahko tako odločbo izda kar direktor SOVE sam. Zato je po mnenju Informacijskega pooblaščenca Zakon o SOVI v neskladju s 37. členom Ustave.

Prejšnjo sredo pa so svoje mnenje podali še poslanci Državnega zbora. Na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so podali mnenje, da sta Zakon o Sovi in Zakon o obrambi - v skladu z ustavo.

Zanimivo je, da so bili poslanci takega mnenja kljub izrecni ustavni določbi in kljub dejstvu, da je znan vsaj en primer spornega prisluškovanja s strani SOVE (Sanader - Janša). Mnenje je soglasno podprlo 15 navzočih...

Slo-Tech - Nataša Pirc Musar funkcijo Informacijske pooblaščenke opravlja že dobri dve leti. V tem času se je ukvarjala z številnimi primeri, povezanimi z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja ter varstvom osebnih podatkov.

V javnosti v zadnjem času odmevata primer Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po njenih ugotovitvah nezakonito obdelovalo osebne podatke ter pobuda za presojo ustavnosti 21. člena Zakona o SOVI, ki jo je pooblaščenka na Ustavno sodišče vložila marca letos.

Vsekakor dovolj razlogov za pogovor o tem, kaj se v Sloveniji dogaja na področju varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti. Povedala nam je mnogo več, kot smo sprva pričakovali.

Slo-Tech - Potem, ko je bila prejšnji teden na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti Zakona o SOVI, smo te dni že doživeli prve politične odzive.

Poslanec SDS Miro Petek je tako mnenja, je potrebno biti pri obravnavanju dela tajnih služb "tenkočuten in previden", ter dodal, da se "ne more znebiti občutka, da nekateri skušajo onesposobiti Sovo" s posegi v 21. člen SOVE.

Glede na izjavo se zdi, da nekaterim politikom vladajoče stranke nenadoma ni več v interesu zakonito in ustavno delovanje SOVE - torej tisto delovanje, ki ga je lansko leto s sprožitvijo ti. "afere SOVA" skušala zagotoviti prav vlada.

Dejstvo namreč je, da je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da SOVA v okviru nadzora mednarodnih sistemov zvez nadzoruje konkretne in fizično določljive posameznike, nadzor pa poteka na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije. Prav tako je Ustavno sodišče decembra leta 2005 ugotovilo, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala...

Slo-Tech - Pred dvema dnevoma je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA).

Vloga je bila vložena na podlagi inšpekcijskega nadzora, ki ga je pooblaščenec opravil na SOVI. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da direktor SOVE odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko, SOVA pa v svojih bazah podatkov vodi tudi imena in priimke nadzorovanih oseb (torej osebne podatke). Hkrati je pooblaščenec ugotovil, da se ukrep izvaja na ozemlju Slovenije, s strani uradnih oseb Republike Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije. Poleg tega ukrepi tudi niso časovno omejeni. Z drugimi besedami - nadzor mednarodnih sistemov zvez SOVA izvaja na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije.

Spremljanje mednarodnih sistemov zvez po 21. členu Zakona o SOVI je po mnenju Informacijskega pooblaščenca v neskladju s 37. členom...

RTV Slovenija - Poslanci so ob obstrukciji dveh največjih opozicijskih strank sprejeli novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Slednja bo tako lahko dve leti (doslej 6 mesecev) nadzirala elektronsko pošto in prisluškovala telefonskim pogovorom posameznikov, ki naj bi ogrožali varnost države.

Spomnimo, da je podaljšanje časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost posameznika sprožilo vrsto polemik, tako s strani opozicijskih poslancev, kot tudi strokovne javnosti. Vlada je v predlogu novele najprej predlagala popolno odpravo časovne omejitve. Opozicija je nato 10. maja na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vložila dopolnilo, s katerim se je v predlogu novele čas nadzora omejil na leto dni, kar je komisija sprejela. Kljub temu so koalicijski poslanci menili, da je leto dni prekratek rok in za plenarno zasedanje pripravili amandma, s katerim se dovoljeni čas nadzora podaljšuje na 24 mesecev.

Največji očitek sprva predvideni popolni odpravi časovne...

Slo-Tech - Ta teden je vlada parlamentu v zakonodajni postopek poslala spremembo Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Kot razlog za spremembo zakona je vlada navedla sodelovanje z EU in NATO-m v boju proti terorizmu

Novela Zakona o SOVI prinaša dve temeljni spremembi. Prva sprememba je, da izključno pristojnost odrejanja posegov v komunikacijsko zasebnost (nadzorovanje in snemanje vseh oblik telekomunikacij ter dostop do prometnih podatkov) z dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča. Takšna rešitev sicer ni sporna, vendar pa predlog vztraja pri (dosedanji) rešitvi, po kateri je odločanje o najhujših posegih v zasebnost v pristojnosti zgolj enega predstavnika sodne oblasti v državi, kar morda ni najboljša ureditev. Problem je tudi v tem, da je sodnik pri odločanju odvisen od informacij, ki mu jih posreduje agencija. Rešitev, da bi o tovrstnih posegih odločal npr. posebni senat Vrhovnega sodišča bi bila gotovo ustreznejša.

...

Slo-Tech - Osmega decembra 2005 je Ustavno sodišče RS izdalo odločbo Up-412/03-21 iz katere izhaja, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala posamezniku. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da: "dejavnosti SOVE ni mogoče razumeti kot zakonito tehnično pomoč na podlagi 142. člena ZKP".

Za kaj konkretno gre?
Pritožnik je bil najprej osumljen, nato pa tudi obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Njegov zagovornik je trdil, da so kriminalno dejavnost izzvali tajni policijski sodelavci, tajno snemanje telefonskih pogovorov naj bi se začelo šele nekaj časa po pridobitvi odredbe (v vmesnem času nekaj pogovorov iz katerih naj bi bilo razvidno izzivanje kriminalne dejavnosti ni bilo posnetih), prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov pa je izvajala SOVA, čeprav bi ga morala izvajati policija. Prisluškovanje naj bi se izvajalo na način, ki naj bi omogočal zlorabe (npr. montaža, brisanje, vnašanje novih besedil), obramba pa v nasprotju s tožilcem ni mogla...

24 ur - 24ur.com poroča, da naj bi na SOVI odkrili dva primera "infiltracije" uslužbencev s ponarejenimi spričevali.

O enem primeru konkretno navajajo tole: "Bolj neroden je primer Bojana Bratuša, ki se je v Sovi zaposlil pred desetimi leti, in je, kljub pomanjkljivi izobrazbi in sicer spričevalu poklicen šole, za katero se je pozneje izkazalo, da je ponarejeno, hitro napredoval znotraj hierarhične lestvice. V zadnjih letih je bil šef t. i. oddelka prisluha etra in fizičnega priklopa, kar z drugimi besedami pomeni tehniko, ki s pomočjo računalniškega programa lahko razvozla zapletene signale mobilne telefonije."

SOVA sicer POP TV o konkretnem primeru ni dala izjave. A če drži, da je bil šef "oddelka za prisluškovanje" zaposlen na podlagi ponarejenega spričevala, je to lahko zelo zaskrbljujoče.

Prisluškovanje je resen poseg v človekove pravice. V demokratičnih in pravnih državah je spoštovanje in upoštevanje zakonodaje, ki to področje ureja izredno zelo pomembno. Če so moralna načela...

Slo-Tech - 27. februarja 2003 je Avstrijsko zvezno ustavno sodišče razsodilo, da je avstrijski zakon, ki od ponudnikov telekomunikacijskih storitev zahteva, da državi omogočijo prestrezanje komunikacij na lastne stroške neustaven. Odločitev pomeni, da mora sedaj stroške izvedbe prisluškovanja in nakupa naprav za prestrezanje nositi avstrijska vlada sama, razen v primerih, ko lahko dokaže, da je upravičeno, da stroške krije zasebni sektor.

Ob tem dejstvu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna neki bi bila odločitev slovenskega Ustavnega sodišča v primeru da bi kdo zahteval presojo 107. člena ZeKOM, ki zahteva da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.".

Morda bomo odgovor na to vprašanje dobili kmalu, saj nekateri o ustavni pobudi že resno razmišljajo.