»

Kanarski otoki prestopili na Linux in prihranili

Slo-Tech - Lokalne oblasti na španskih Kanarskih otokih bodo s prehodom na odprtokodno programsko opremo privarčevale 700.000 evrov, poroča španski časnik La Provincia. Za zdaj so na odprto kodo prestavili strežnike in orodja za virtualizacijo, naslednji korak pa bo zamenjava pisarniškega paketa na delovnih postajah.

Projekt zamenjave zaprtokodne programske opreme za virtualizacijo podjetja VMware so izvedli že lani. Uporabili so pripravljeno odprtokodno rešitev podjetja Red Hat, kar seveda ni zastonj, a je pričakovane stroške v treh letih vseeno znižalo z enega milijona na 300 tisoč evrov. Stroški se niso znižali le zaradi licenc, ampak tudi zaradi boljše izkoriščenosti strojne opreme, saj so uspeli povprečno število virtualnih strežnikov na fizičnem strežniku...

68 komentarjev

Bitcoin

Slo-Tech - Precej zanimiv odgovor na finančno krizo prihaja iz hekerske skupnosti. Japonec Satoshi Nakamoto je leta 2009 predstavil digitalno valuto bitcoin, ki bi jo namesto centralne banke upravljali kar uporabniki sami skozi posebno p2p omrežje, zgrajeno po vzorcu bittorrenta (od tod seveda tudi ime). Valuta je zadnje čase postala še kar priljubljena.



Uporabnik si s spletne strani bitcoin.com prenese klient, ki je na voljo že za vse popularne platforme (Linux, Mac in tudi Okna). Avtomatsko dobi svojo številko računa (ti. bitcoin address), na katero mu lahko drugi uporabniki pošljejo kovančke kot...

9 komentarjev

Microsoft in ekonomija Islandije

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

48 komentarjev

Izdelava denarja z odprtokodno programsko opremo

Kovanec za 5 evrov

vir: Slashdot
Slashdot - Če se še vedno zagriženi uporabniki zaprtokodne in lastniške programske opreme še tako upirajo neizbežnosti, odprtokodna programska oprema vse bolj pronica v vsakdanje življenje in uporabo. Najnovejši dokaz zmožnosti odprtokodne programske opreme je tako izdelava spominskega bančnega kovanca za pet evrov, ki je bil na nadtečaju na Nizozemskem izbran kot zmagovalni predlog.


Za naslov tečaja je Nizozemsko finančno ministrstvo izbralo temo "Nizozemska in arhitektura", izbrano delo pa iz imen najbolj znanih nizozemskih arhitektov (glede na velikost razvrščeni po priljubljenosti v spletnem iskalniku Yahoo) sestavlja glavo kraljice Beatrix. Večinoma je bil kovanec izdelan s Python-om, vendar je bilo za končne popravke potrebno uporabiti še Gimp, Inkscape, Phatch,...

19 komentarjev

Ubuntu na 9000 računalnikih v švicarskih šolah

vir: ZDNet
ZDNet -

Ubuntu je bil do zdaj v švicarskih šolah na 9000 računalnikih nameščen v dvo-zagonskem načinu poleg Windowsov. Oblasti so se pred kratkim odločile, da bodo do septembra na vseh računalnikih namestile zgolj Ubuntu in odprtokodno programsko opremo ter prenehale uporabljati lastniške programe.
Poleg denarnega prihranka naj bi imel prehod na linux tudi druge pozitivne učinke na izobraževanje. Med drugim v večji meri zagotavlja enake možnosti, saj imajo vsi učenci programsko opremo, ki jim je enako dostopna, hkrati pa otrok ne navajajo na določenega lastniškega proizvajalca programske opreme.
V Makedoniji so naredili mnogo večji korak v smeri odprtokodnega računalniškega opismenjevanja. Lansko leto so začeli

186 komentarjev

Nov najhitrejši superračunalnik v Sloveniji

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

185 komentarjev

Ministrstvo za domovinsko varnost vlaga v varnost odprtokodnih projektov

Schneier.com - Kot poroča Schneier ameriško Ministrstvo za domovinsko varnost ameriški državni denar vlaga tudi v splošno koristne stvari.

V okviru projekta Open Source Hardening Project so namreč marca 2006 vložili 300.000 USD v plačujejo za varnostna testiranja odprtokodne programske opreme in odpravo najdenih napak. Pregled in odpravo izvajata podjetje Coverity ter Stanfordska univerza.

Od leta 2006 so pomagali odpraviti že 7826 varnostnih ranljivosti v 250 odprtokodnih projektih, preiskane pa je bilo okrog 50 milijonov vrstic kode.

Podjetje Coverity se poleg odprtokodnih projektov ukvarja tudi z iskanjem in odpravo napak v zaprtokodnih projektih.

9 komentarjev

Stališče ministrstva za pravosodje glede hrambe prometnih podatkov

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

67 komentarjev

Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente?

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...

52 komentarjev

Odprtokodno programje v farsiju

Slashdot - Farsi, iranski uradni jezik, ki ga govori okoli 100 milijonov ljudi, dobiva čedalje večjo podporo v odprtokodni programski opremi. Lep primer je namizno okolje KDE, ki je v farsi prevedeno od januarja 2003.

Iran je deležen ameriških sankcij in ni podpisal mednarodnega zakona o patentnih pravicah. To zmanjšuje pomembno tržišče vsem podjetjem, ki bi se odločila za prodajo izdelkov z odprto kodo. Države v razvoju se še kako soočajo s problemom cene programskih paketov, zato bi tu odprta koda verjetno zasijala še močneje.

Vendar pa podpora farsiju ne pomeni, da je uporaba odprtokodne programske opreme, ki je po večini zaščitena z licenco GPL, v Iranu legalna. GPL namreč zahteva, da mora...

11 komentarjev