Slo-Tech
Prijavi se z GoogleID

»

Znanstveniki delno oživili možgane prašičev več ur po smrti

vir: Nature
Nature - Raziskovalci na ameriški Univerzi Yale so v prašičjih možganih več ur po usmrtitvi dosegli obnovitev mnogih celičnih življenjskih procesov, ne pa tudi usklajenega živčnega delovanja. Dosežek zna imeti korenite posledice za naše razumevanje možganske smrti.

Nekdaj so človeka proglasili za mrtvega, ko je nehal dihati ali mu je prenehalo biti srce; dandanes se zdravniška stroka pri tem ravna po točno določenih kriterijih možganske smrti. Zanjo velja, da nastopi precej hitro po tem, ko možgani zaradi prenehanja dotoka krvi izgubijo dostop do energije, saj gre za najbolj požrešen organ v našem...

27 komentarjev

Blagi elektrošoki izboljšujejo kratkoročno pomnjenje

IEEE Spectrum - Raziskovalci na Bostonski univerzi so zmogljivost delovnega spomina pri starejših ljudeh z neinvazivno električno stimulacijo možganov praktično izenačili s tisto pri mlajših.

Delovni spomin - dostikrat mu rečemo tudi kratkoročni, čeprav pomena nista povsem enaka - ljudje uporabljamo pri sklepanju in odločanju v realnem času, na primer pri računanju ali orientaciji v novem kraju. S starostjo njegova zmogljivost tudi pri zdravih ljudeh zaznavno upade in strokovnjaki so že nekaj časa slutili, da bi do tega lahko prišlo zaradi nesinhroniziranosti živčnih signalov med različnimi deli možganov. Pri mlajših ljudeh so možganski valovi namreč med različnimi režnji dobro usklajeni, pri starejših...

30 komentarjev

Raziskava: dolgotrajna uporaba pametnih telefonov in tablic pri otrocih povzroča spremembe možganov

Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje...

37 komentarjev

O čem sanjajo umetni možgani

Nižji nivoji nevronskih mrež zaznavajo oblike in krivulje

Slo-Tech - Google je eno izmed vodilnih podjetij na področju prepoznavanja slik in govora ter strojnega prevajanja. Vsem trem problemom je skupno dejstvo, da niso rešljivi z enostavnimi sekvenčnimi algoritmi, ker ne moremo predvideti vseh možnih vhodnih podatkov. Največ na tem področju obljubljajo umetne nevronske mreže (ANN). Google je v zadnji objavi pokazal nekaj fantastičnih slik, ki dajejo vpogled v delovanje ANN.

Kot tolikokrat v zgodovini je tudi zamisel ANN navdahnila narava, ki je imela milijarde let časa, da poišče rešitve za probleme. Te niso vedno optimalne, so pa v okviru možnosti in potreb zelo dobre. Kjer bi se s klasičnim zaporednim algoritmom zaleteli v zid, so se ozrli po bioloških nevronskih mrežah oziroma možganih. To je zelo logična poteza, saj so človeški možgani izjemno dobri pri reševanju problemov, za katere jih je evolucija...

32 komentarjev

Uporaba pametnih telefonov preoblikuje za tip zadolžen del možganov

Slo-Tech - Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih...

12 komentarjev

Stres povzroča skrčenje možganov

Nature - Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece...

9 komentarjev

Intel vlaga 100 milijonov dolarjev v univerze

vir: Intel
Intel - Intel je napovedal, da bo v prihodnjih petih letih vložil skupno 100 milijonov dolarjev v različne raziskovalne programe ameriških univerz, kjer bodo ustanovljeni tako imenovani Intelovi znanstveno-raziskovalni centri. Prvega bodo odprli na Univerzi Stanford in bo namenjen raziskavam vizualnega računanja naslednje generacije (next generation visual computing), v njem pa bodo sodelovali raziskovalci še s sedmih univerz.

V Intelu pojasnjujejo, da bodo novi centri prinesli nov model sodelovanja univerz in industrije. V celoti jih bo financiral Intel, vodili pa jih bodo skupaj Intel in univerze. Na ta način želi Intel doseči, da bo večji del sredstev namenjen neposredno za raziskave,...

1 komentar

Znanstveno potrjeno: branje koristi

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

16 komentarjev

Ljudje nismo večopravilna bitja

Aktivnosti na fMRI pri opravljanju dveh nalog hkrati

vir: Slashdot
Slashdot - Lani smo pisali, da so na Univerzi Stanford dognali, da večopravilnost v človeških možganih ne deluje preveč dobro. V zgodovini paralelizacije nismo nikoli preveč potrebovali, zato ustreznih nevronskih povezav zanjo nismo razvili. Raziskovalci s pariške Université Pierre et Marie Curie potrjujejo te trditve z novimi spoznanji, da zmoremo hkrati opravljati kvečjemu dvoje opravil.

Razlog za to je del možganov z imenom medialni prefrontalni korteks (MFC), ki zmore razdeliti dve nalogi tako, da se polovica regije posveti eni in druga polovica drugi nalogi. Tako lahko ljudje z malo napora...

31 komentarjev

Počasi se daleč pride (in več naredi)

Stanford - "Multitasking" oziroma opravljanje več opravil naenkrat, ki je močno razširjen med mlajšimi generacijami, kljub odločnemu zatrjevanju nekaterih posameznikov, ki ga redno prakticirajo, da so z opravljanjem večih opravil hkrati bolj produktivni, produktivnost kvečjemu znižuje, ugotavlja najnovejša študija raziskovalcev iz Stanfordske univerze.

V svoji študiji so se Stanfordski raziskovalci na začetku odločili ugotoviti, kaj je tisti čudežni dar, zaradi katerega bi naj določeni ljudje bili sposobni hkrati obdelati več virov informacij.

A bolj kot so iskali, bolj so ugotavljali da dejansko ti ljudje nimajo nobene prednosti pred vrstniki oziroma se v primerjavi z le-temi veliko slabše odnesejo tako na področju pomnenja (prikazovali so jim zaporedja črk in dlje kot je poskus trajal, slabši so bili rezultati), opazovanja razlik (prikazovali so jim modre in rdeče trikotnike, pri čemer so morali ignorirati modre trikotnike in določiti, ali sta se položaja rdečih trikotnikov spremenila) in...

24 komentarjev

Z možganskimi skenerji uspeli predvideti gibanje osebe

Hipokampus

vir: Wikipedia
Wired Blog - Možganski center za spomin in orientacijo pri ljudeh je dolgo veljal za preveč neorganiziran, da bi lahko iz njega pridobili kakršnokoli uporabno informacijo. Raziskave na podganah so celo kazale, da so morda prostorski spomini hranjeni naključno, vendar je znanstvenikom iz londonskega University College-a vseeno uspelo ugotoviti lokacijo osebe v virtualni sobi na podlagi možganske aktivnosti.

Znanstveniki so se osredotočili predvsem na hipokampsu, del možganov, ki je odgovoren za obdelavo prostorskih relacij in kratkoročnih spominov - pomaga torej pri ugotavljanju kje smo.

Seveda so...

8 komentarjev

Internet ne spreminja samo družbe, ampak tudi biologijo

Reuters - Če ste mislili, da vaše vsakodnevno nekajurno delo ali zabava z računalnikom ne vpliva na vas, ste se motili. Tako je Gary Small z UCLA, ki specializira raziskovanje možganskih funkcij, tekom svojih študij odkril, da sta internetno iskanje in pošiljanje kratkih sporočil, ki sta se razpasla s prihodom interneta in mobilnih telefonov, naredile možgane bolje prilagojene za izločanje nepotrebnih informacij in hitrejše odločanje.



Poleg hitrejšega odločanja in boljšega filtriranja informacij lahko tehnologija pripomore še k boljšemu učenju in povečani kreativnost, vendar pa imajo te značilnosti določeno ceno -- tako je v močnem porastu število ljudi, ki trpijo za t.i. pomanjkanjem zbranosti in pozornosti, za kar je deloma odgovorno tudi opravljanje več stvari naenkrat (t.i. multitasking), deloma pa tudi večno iskanje "še ene" informacije.

Med odraslimi, ki so uporabljali internet in na katerih so izvedli raziskavo, so ugotovili, da izkušenejši uporabniki interneta kažejo kar dvakrat...

19 komentarjev

Možganski skenerji lahko predvidevajo človeška dejanja

Prikaz predvidevanja

vir: Slashdot
Slashdot - Nemški raziskovalci iz Max Planck inštituta so pod nekoliko drugačno luč postavili eno izmed osrednjih idej človeštva - da so dejanja, ki se jih odločimo narediti, popolnoma naša in nepredvidljiva. Z možganskimi skenerji jim je namreč uspelo predvideti določene preproste odločitve tudi do sedem sekund preden so testni subjekti dejansko storili določeno dejanje.

Seveda bolj zapletene odločitve, ki vključujejo veliko zavestnega mišljenja, (še?) ne morejo biti predvidene, vendar pa so z MRI slikami in analizo proženja različnih delov možganov tekom možganskega procesa, ki vodi do samega dejanja, uspeli precej natančno napovedati, s katero roko bodo testiranci pritisnili na gumb. Vseeno pa popolne...

187 komentarjev

Nestrpnost naj bi bila posledica sprememb v možganih

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....

13 komentarjev

Je zmanjševanje emisij res uničujoče za gospodarsko rast?

Discovery News - Tudi vi verjamete razlagam ameriških politikov, ki kar naprej ponavljajo, da bi napori za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov močno ogrozili ameriško gospodarsko rast. Nenazadnje je bilo pred kratkim podobne trditve in sklepe slišati tudi v Evropski Uniji, kjer so v načrtu ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam zapisali, da takšna prizadevanja "ne smejo škodovati evropski težki industriji".



Univerza Yale je glede na to, da obstajajo številne okoljske politike in modeli, ki za iste časovnice predvidevajo različne rezultate, ustvarila interaktiven program, s katerim lahko vsak preveri, kakšne posledice bi imel premik k obnovljivim virom za ameriško ekonomijo ( See For Yourself How Greenhouse...

87 komentarjev

Branje misli z magnetno resonančnim prikazovalnikom

MRI skener

vir: Nature
Nature - Znanstveniki Univerze Berkeley v Kaliforniji so v reviji Nature predstavili dekodirni sistem, s katerim naj bi bil računalnik zmožen analizirati aktivnost možganov in prikazati vsebino vaših misli s pomočjo naprave MRI (angleško: magnetic resonance imaging machine), ki je v bistvu nekakšen možganski skener. V realnem času so beležili mentalno aktivnost oseb, ki so si ogledovale veliko število fotografij ljudi, živali, pokrajin, predmetov in reči, ki sicer zapolnjujejo njihov vsakdanjik. S temi posnetki so raziskovalci zgradili model za predvidevanje miselnih vzorcev, ki jih sproža ogledovanje fotografij.

Dekoder naj bi se odrezal tako dobro, da je presenetil tudi soavtorja študije,...

13 komentarjev

E3: Sony vs. Nintendo

GameSpot - Verjetno veste, da se te dni v Los Angelesu odvija eden največjih svetovnih sejmov na temo zabavne elektronike - Electronic Entertainment Expo. Med mnogimi prezentacijami izdelkov in napovedmi za prihodnost sta bili največje pozornosti deležna Sony in Nintendo, ki sta obiskovalcem predstavljala svoji prihajajoči konzoli.


Sony je začel že včeraj in izdal nekatere novosti, ki jih lahko pričakujemo v PlayStationu 3, žal pa je konferenca veliko večino gledalcev razočarala. Predstavljena je bila kopica novih iger, vse novosti pa so bile zgolj kvantitativne. Povečala se je grafična in procesorska zmogljivost konzole, kar bo prineslo bolj prepričljivo grafiko, sistem pa bo tudi zmožen...

53 komentarjev

Kaj bom danes počel?

Wired News - Wired poroča, da je Nathan Eagle, raziskovalec na MIT, nedavno končal projekt v katerem je spremljal življenjske navade in vedenjske vzorce stotih posameznikov ter na podlagi tako zbranih podatkov uspel s 85-odstotno zanesljivostjo predvideti ravnanje posameznika v naslednjih trenutkih oziroma bližnji prihodnosti.

Stotim posameznikom (študentom in zaposlenim na MIT) so bili razdeljeni mobilni telefoni Nokia 6600, na katerih je bila nameščena programska oprema, ki je glede na uporabo določene bazne postaje beležila lokacijo uporabnika ter preko vmesnika bluetooth iskala ostale preizkusne uporabnike, ki se morebiti nahajajo v dosegu modrozobega signala.

S tako zbranimi podatki, ki so jih dopolnjevali še podatki o opravljenih klicih, času pogovora ter zavrnjenih klicih, je Eaglu uspelo z metodami data mining-a predvideti ali se bo denimo določena oseba s prijatelji zvečer odpravila ven. Zbrani podatki so omogočali tudi vpogled v odzive posameznikov na določene dogodke ter...

18 komentarjev

Znanost in tehnologija IV.

Hubblov posnetek "eksplozije" V838 Monocerotis

vir: UniSci
Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

27 komentarjev

Policijska preiskava zaradi širjenja nestrpnosti po internetu

Slo-Tech - Na spletnem forumu Lendava.net se je 11. junija 2004 zvečer v temi Invazija Romov v Lendavo pojavilo sporočilo, ki poziva k pobojem Romov, omenja Hitlerja in širi nestrpnost.

Sporočilo morda (na žalost) ni nič nenavadnega za slovenski prostor, saj smo bili podobnim izpadom (glej članek "Fuj, prašiči nemarni buzerantski!") priča že ob zmagi Sester na Emi, v primeru Izbrisanih, itd., je pa kljub temu kaznivo, saj 300. člen kazenskega zakonika za vsakogar, ki izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, ali daje kakršnokoli pomoč za rasistično dejavnost, ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja genocid predpisuje zaporno kazen do dveh let.

Kljub temu, da je takšnih sporočil v slovenskih forumih veliko (kar seveda ni opravičilo za takšno pisanje), pa je bila v zvezi s tem in še nekaj drugimi sporočili podana verjetno ena prvih kazenskih ovadb zaradi zbujanja sovraštva, razdora in...

50 komentarjev

Uporaba mobilnika ekvivalent hipnozi?

Australian IT - Že spet gre za neko financirano študijo. Neka skupina avstralskih znanstvenikov je ugotovila, da lahko mobilni telefoni povzročajo glavobole, kar naj bi bila posledica povečanja alfa žarkov, ki naj bi nalagali možganom "večje breme". Ravno zato primerjava s hipnozo, saj avtor študije navaja, da ima hipnoza na možgane podobne posledice - povečanje alfa žarkov. Uredu, si rečem, ter si mislim svoje, za vas pa klik!

12 komentarjev

So mobilniki res škodljivi zdravju?

Slo-Tech - O tej temi je bilo povedanega že veliko, na kratko pa lahko rečemo, da sta se oblikovala dva tabora: pro et contra. Izvedene so bile že mnoge raziskave, med katerimi so škodljivost naših gizmov tako potrdili kot zavrnili. No, najnovejša raziskava se naj bi dvignila nad laboratorijske poskuse na podganah, ter se raje posvetili na človeške celice. Ugotovili so, da mobiteli definitivno izzivajo spremembe v možganskih celicah, saj naj bi sevanje mobilnikov poškodovalo prepreko, ki bi odvračala škodljive snovi v krvi od vstopa v možgane. Posledice? Glavoboli, nespečnost ter celo Alzheimerjeva bolezen. Sicer pa povdarjajo, da so bili poskusi izvedeni v laboratorijih, kjer se zaznajo vsakršne mikroskopske spremembe, tako da naj bi bilo uporabljanje mobilnikov še vedno "varno". Eh, če ne možganski, pa pljučni, če ne pljučni, pa kožni,... Klik!

0 komentarjev

Igrice preprečujejo razvoj možganov

Slashdot - Japonci so izvedli novo raziskavo na področju vpliva igric na mlade. Prišli so do zelo zanimivih sklepov. Igrice naj bi resnično povzročale nasilnost, ampak iz popolnoma drugačnih razlogov kot so mislili do sedaj. Prejšnje raziskave so bolj ali manj uspešno dokazovale, da mladi prenašajo nasilnost iz iger v resnično življenje. Nova odkritja pa pravijo drugače. V razvojni fazi mladega človeka (do 20 let), se zaradi igranja igric polenijo 'sprednji možgani'. Ta del možganov pa ima glavno vlogo v nadzorovanju vedenja, zato njegov nerazvoj povzroči nasilnost in antisocialno obnašanje.
Rezultati so precej zaskrbljujoči, saj ravno zdaj odrašča generacija mladih, ki je podvržena igricam bolj kot katerakoli prej. Tudi slo-techerji... :)

12 komentarjev