Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.
Te dni se je končalo izbiranje sodelujočih posameznikov, študija pa sicer poteka že od leta 2013. Začetne podatke o prvih 4500 otrocih bodo objavili še ta mesec, v začetku prihodnjega leta pa bodo dostopni anonimizirani podatki vseh. Rezultati prve skupine otrok (torej teh 4500) so zelo zanimivi že pred samim začetkom študije. V preliminarnih testiranjih so na primer odkrili, da so možgani otrok, ki redno in dlje časa uporabljajo telefone in tablice, drugačni. Odkrili so, da imajo stanjšan del možganske skorje, ki je ključna za obdelavo podatkov iz fizičnega sveta. To ne pomeni, da je to stanjšanje nujno slabo, prav tako ne vemo, ali je povezava vzročna. Za zdaj so dobili le močno korelacijo, je povedala vodja študije Gayathri Dowling. Tekom študije bodo ugotovili, ali lahko to razliko povežejo tudi s kakšnimi opaženimi razlikami v razvoju.
Preliminarni rezultati te 300 milijonov dolarjev vredne študije pa so že pokazali, da pretirana uporaba moderne elektronike škoduje. Otroci, ki dnevno na tablicah ali telefonih preživijo več kot dve uri, dosegajo slabše rezultati na preizkusih logičnega razmišljanja in jezika. Najstniki v povprečju na telefonih prebijejo več kot štiri ure dnevno. Še več podatkov pričakujemo prihodnje leto.
Včasih so bile generacije zaskrbljene, da mladež čedalje več časa prebija ob radiu, kasneje pa je bila problematična televizija. Najnovejša raziskava omenja čas pred zasloni (screen time), kamor štejemo čas pred televizorjem, računalniki, pametnimi telefoni, tablicami in videoigrami. Dejstvo je, da vsaka dolgotrajna aktivnost preoblikuje možgane. Procesu pravimo učenje in je eden izmed razlogov, da hodimo v šolo. Zlasti v otroštvu in adolescenci so možgani izredno plastični ter se hitro prilagajajo spremembam. Raziskave kažejo, da se do sredine 20. let možgani redno preoblikujejo. Procesu pravimo rast. Ali je preoblikovanje možganov, ki se pojavi pri intenzivnih uporabnikih pametnih telefonov, res škodljivo, bomo šele videli.
Longitudinalne raziskave izvajamo, da bi izvedeli kaj več o dolgoročnem vplivu na življenje. Zanima nas, ali so spremembe, ki jih opazimo pri intenzivnih uporabnikih elektronskih naprav, škodljive. Doslej o tem ni širšega konsenza. Več kot sto raziskav je analiziralo vplive strmenja v zaslone pri mladih ljudeh, rezultati pa so sila negotovi. Metaštudija 43 raziskav iz leta 2014 je pokazala, da uporaba družbenih omrežij omogoča širjenje socialnega kroga, kar ima dobre in slabe posledice. Ugotovili so, da so rezultati študij neprepričljivi in mestoma kontradiktorni. Podobno velja za agresivne videoigre. Po več kot 200 študijah nismo nič pametnejši - nekaj študij je odkrilo povezavo med igranjem teh iger in nasilnim vedenjem, druge ne.
Navsezadnje pa ne pozabimo, da smo včasih kot otroci zelo radi gledali televizijo, čeprav to ni bilo ravno priporočljivo. Danes televizijo nadomeščajo druge naprave z bleščečimi zasloni.
Jean Twenge is a psychology professor at San Diego State University. She spent five years combing through four large, national surveys of 11 million young people since the 1960's. She discovered sudden changes in the behavior and mental health of teens born in 1995 and later, a generation that she calls "I-gen".
Jean Twenge: They're the first generation to spend their entire adolescence with smartphones so a lot of them can't remember a time before smartphones existed.
The iPhone was introduced in 2007. Smartphones gained widespread usage among young people by 2012. Jean Twenge says she was startled to find that in the four years that followed, the percentage of teens who reported drinking or having sex fell. But the percentage who said they were lonely or depressed spiked.
It's not just the loneliness and depression from these surveys. It's also that ER visits for self harm like cutting have tripled among girls age 10 to 14.
Krasni novi svet... kjer imajo mladi vse na dosegu ekrana v sekundi... nimajo pa pristnih prijateljskih odnosov, ki bi jih izoblikovali v funkcionalno pismene in razmišljanja sposobne ljudi. Trend ugajanja drugim pa je privedlo do tega, da o samomoru razmišljajo že osnovnošolci, posebej dekleta so ranljiva saj je vse kar v medijih vidijo fotošop... Depresije je vse več posebej med mladimi kar ima za posledico tudi v skrajnem primeru povečano število samomorov.
Hipatija, Tole je sicer lahko povezano z uporabo tehnologije, lahko pa gre za širše družbene vplive. Depresija in samopoškodovanje sta lahko posledica čedalje večje družbe nadzora.
Recimo včasih je bilo normalno, da gredo otroci lahko sami domov čez pol mesta, danes so v ZDA starši kaznovani, če 9-letnike pustijo, da gredo sami čez park do doma. Okrog otrok se namešča čedalje več mehanizmov nadzora, pogosto tudi tehnološko podprtega, in morda ima pa to za posledico depresije in samopoškodovanje. Pa ne gre samo za tehnološki nadzor (kamere na vsakem koraku, porast aplikacij za starševski nadzor, babycams, itd.). Gre tudi za pritisk na otroke, kako se morajo obnašati ("ne smeš se kregati" - in to pogosto pomeni, da niti najmanjši spori, ki so del življenja in ki jih otroci lahko sami dokaj mirno razrešijo, niso "dovoljeni"), kako govoriti (zelo zgodaj jih učimo kaj je družbeno sprejemljiv govor), pa tudi pritisk k uniformnosti (predvsem na področju spolov). In pa seveda kapitalistično prodajanje idealov - zlasti lepote, kar vpliva na dekleta, pa tudi na fante.
Po drugi strani je pa zanimivo, da v tem obdobju narašča tudi število otrok z motnjami avtističnega spektra...
Manfred Spitzer je pri preučevanju vpliva digitalizacije na človeka skoval termin digitalna demenca. Folk je (ne)namerno izpostavljen toliko informacijam, da jim produktivnost začne upadati. Tudi sam je ugotovil, da imajo tisti, ki so bolj v stiku s telefoni in tablicami, manjše kognitivne sposobnosti in več psihičnih problemov, hkrati imajo pa večje tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni v starosti. V mladosti postanejo junky-ji, ker jim dopamin konstantno fura in instantno hočejo imeti informacije na dlani. Upada jim prostorska kognicija, pozornost in fokus (ADHD anyone?) in dolgoročni spomin. Moram priznati, da je dobra knjiga za branje.
Razlika med radijem in TV je ta, da je internet interaktiven...kar pomeni, da bistveno lažje padeš v endless feedback loop. TV ali radiojo začne po določenem času dosadit, internet bistveno kasneje.
Študija je spet ena od tistih "DUUUH" študij. Uporaba takih zadevc za jasno povzroča negativne posledice, opazne vsakemu, ki ima koga ki to počne prepogosto.
Zahodnjaki so se res ujeli v neko negativno human resource zanko. Ne samo, da je IQ padel, ker pametni posamezniki se ne več razmnožujejo, sedaj imamo še te "vices", ki dodatno degradirajo človeški kapital zahoda. A perfect storm is forming...
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Televizija je bila statična nepremičnina. Foun imaš pa vedno v žepu. Televizija je imela program in nisi imel na voljo izbiro, kaj boš gledal, tudi VCR je bil omejen z naboroma tega, kaj je gor posneto. S telefonom si stalno povezan v medmrežje, posledično je na voljo katerakoli vsebina na kateremkoli kraju ob kateremkoli času. ITAK, DA TELEFON BOLJ PONEUMLJA, KOT JE TELEVIZIJA (ki je imela tudi edukativne oddaje...) Ampak še vedno se bodo našli osebki, ki bodo trdili, da je svet flat place :(((
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Krasni novi svet... kjer imajo mladi vse na dosegu ekrana v sekundi... nimajo pa pristnih prijateljskih odnosov, ki bi jih izoblikovali v funkcionalno pismene in razmišljanja sposobne ljudi. Trend ugajanja drugim pa je privedlo do tega, da o samomoru razmišljajo že osnovnošolci, posebej dekleta so ranljiva saj je vse kar v medijih vidijo fotošop... Depresije je vse več posebej med mladimi kar ima za posledico tudi v skrajnem primeru povečano število samomorov.
Po eni strani so dekleta res ranljiva, po drugi jih ima pa večina instagram profil in ker so okusi pač različni, jim na stotine tipov z različnih koncev sveta vsak dan govori, kako fejst in unikatne da so in jim pošilja darila, od tega rata ego hudo otečen.
V petdesetih prejsnjega stoletja so imeli v sobah navadno ze elektriko in zarnice. Stripe se je lahko bralo tudi ponoci. Rezultat je bil vesoljska doba, ki je ni nihce v resnici predvidel. Kaj bo tokrat ne vemo. Bojo Alfe povedale.
Razlika med radijem in TV je ta, da je internet interaktiven...kar pomeni, da bistveno lažje padeš v endless feedback loop. TV ali radiojo začne po določenem času dosadit, internet bistveno kasneje.
Študija je spet ena od tistih "DUUUH" študij. Uporaba takih zadevc za jasno povzroča negativne posledice, opazne vsakemu, ki ima koga ki to počne prepogosto.
Zahodnjaki so se res ujeli v neko negativno human resource zanko. Ne samo, da je IQ padel, ker pametni posamezniki se ne več razmnožujejo, sedaj imamo še te "vices", ki dodatno degradirajo človeški kapital zahoda. A perfect storm is forming...
V petdesetih prejsnjega stoletja so imeli v sobah navadno ze elektriko in zarnice. Stripe se je lahko bralo tudi ponoci. Rezultat je bil vesoljska doba, ki je ni nihce v resnici predvidel. Kaj bo tokrat ne vemo. Bojo Alfe povedale.
Vesoljsko dobo so mnogi napovedali, nekateri celo precej natančno. Jules Verne je potovanje na Mesec v romanu opisal leta 1865 - dobrih sto let pred dejanskim.
Največja razlika, z kdo ve vse kakšnimi posledicami, je pa dejansko prav (pretirana) skrb staršev za otroke. Včasih smo šli sami v šolo (in če so katerega pripeljali starši, smo se maminemu sinčku smejali), popoldan nismo gledali televizije, temveč smo se na dvorišču igrali kavbojce in indijance, ali s fračami streljali golobe. Na kolesu ali smučanju nihče ni imel čelade (misel na to, da bi jo imel, je bila smešna). V avtih smo se vozili neprivezani, in o otroških sedežih nihče ni razmišljal. Če si dobil v šoli cvek ali ukor, ti je dal foter dve okoli ušes, in se ni šel z odvetnikom kregat v šolo.
Največja razlika, z kdo ve vse kakšnimi posledicami, je pa dejansko prav (pretirana) skrb staršev za otroke. Včasih smo šli sami v šolo (in če so katerega pripeljali starši, smo se maminemu sinčku smejali), popoldan nismo gledali televizije, temveč smo se na dvorišču igrali kavbojce in indijance, ali s fračami streljali golobe. Na kolesu ali smučanju nihče ni imel čelade (misel na to, da bi jo imel, je bila smešna). V avtih smo se vozili neprivezani, in o otroških sedežih nihče ni razmišljal. Če si dobil v šoli cvek ali ukor, ti je dal foter dve okoli ušes, in se ni šel z odvetnikom kregat v šolo.
Uf, tukjale si pa pomesal "pretirano" skrb... Je res da bi bilo fino videt otroke kako se igrajo zunaj na igriscu in da odvetniki nimajo kaj delati v solah, vseeno pa nebi rad spet gledal razbitih glav kolesarjev in smucarjev, otrok ki se odbijajo znotraj vozil udelezenih v nesrecah, itd.
Pa obljubim ti da je bila ideja, da bi med smucanjem imel celado, smesna samo do takrat, ko si videl prijatelja kako pri ~80km/h odleti s proge med drevje, od tam pa na helikopter v najbizjo bolnisnico. Seveda se od takrat ne more vec obnasat normalno in ima hude posledice za celo zivljenje. "Smesno".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
antonija, delaš se pametnega in pišeš stvari, ki so vsem jasne. Zgrešil si pa bistvo tega, kar je Okapi želel povedati, kar tudi mene moti: včasih so otoroci imeli več svobode. Meni je bilo prav fajn da sem bil svoboden kot ptiček kot otrok in sem delal, kar sem hotel. Drgač pa ni nič narobe s pretirano skrbjo staršev za otroke ampak je koristno to, da se starši čimveč ukvarjajo z otroci, samo pazit morajo, da ne obrnejo to v tiranstvo in zatiranje svodoe, to je vse: zlato sredino je treba zadeti, z razumom.
Ja, ampak posledice takšne (pretirane) skrbi so večplastne. Nekaj manj mrtvih in poškodovanih otrok na eni strani, in mnogo več "v vato zavitih" otrok, ki ne odrastejo v odgovorne odrasle, na drugi.
Stvari so na različne zapletene načine prepletene. Tudi je kdo ostal brez očesa, zaradi nesreče ob igri s fračo ali zračno puško, ali brez prstov, zaradi "streljanja" s karbidom, na drugi strani pa sedaj nekateri starši raje vidijo, da otrok ostane doma, da se mu ne bi kaj hudega zgodilo "v svetu polnem nevarnosti".
Otrok mora po moje čimveč doživeti, si nabrati čimveč izkušenj v stvareh, ki si jih je sam izbral (da je on glavni, ne pa da jih dela samo zaradi želje nekoga drugega). Zato je svoboda tako važna. Je pa tudi zelo važna velika skrb staršev, ker tako otrok spet nabira izkušnje, ko se uči z interakcijo z njimi.
Več faktorjev je, pretirana skrb sploh ni tak problem. Razlika je ali starš prosi otroka da nosi čelado ali mu ukaže. Če mora starš karkoli prosit so bili že glavni zajebi pri vzgoji... Jaz bi to opisal kot permisivna vzgoja, ki vzgaja ljudi nezmožne sočenja z realnim življenjem. Posledice so težje službo najti, samomori in še vmes.
Skratka razni ekrani niso bistveni, je veliko pomembnejših stvari pri vzgoji.
Največja razlika, z kdo ve vse kakšnimi posledicami, je pa dejansko prav (pretirana) skrb staršev za otroke. Včasih smo šli sami v šolo (in če so katerega pripeljali starši, smo se maminemu sinčku smejali), popoldan nismo gledali televizije, temveč smo se na dvorišču igrali kavbojce in indijance, ali s fračami streljali golobe. Na kolesu ali smučanju nihče ni imel čelade (misel na to, da bi jo imel, je bila smešna). V avtih smo se vozili neprivezani, in o otroških sedežih nihče ni razmišljal. Če si dobil v šoli cvek ali ukor, ti je dal foter dve okoli ušes, in se ni šel z odvetnikom kregat v šolo.
Se v grobem strinjam. Čeprav bi drugače definiral...eno je skrb, drugo zaščitništvo. Danes so starši zaščitniški.
Videl iz prve roke kake sorte ljudje pridejo vn s tako vzgojo. Taki, polnoletni, ki se začnejo trest iz strahu, če jih nek random tujec vpraša kdaj pride trola.
Slišal sem govorit še mnogo hujše reči. Naša kultura masovno producira ne samo socialno, ampak tudi opravilno nefunkcionalne posameznike.
Ni zastonj, da v ZDA recimo so v znanosti najbolj zastopani bodisi starejši avtohtoni boomerji in gen X ali migrantski milenijci iz manj razvitih držav. Avtohtona mladina pa gleda pewdipija. V evropi ni mnogo drugače. Najdejo se seveda tudi izjeme, ki pa ponavadi blestijo, saj vkorakajo na frišno ledino in jo izkoristijo.
Uničujemo domači človeški kapital z vzgojo in biologijo. Posledice bodo jasno vidne v roku nekaj generacij.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Znanec ima otroka 5 let star. Tablica v roki večino dneva. Otrok je tudi ob druženju družine in sovrstnikov vidno odsoten v svojem svetu (vedno tih - če bo jedel, ga moraš 10x vprašat). Mama pravi "pusti ga saj je v svojem svetu".
Ja očitno da res. Kako ne razume, da to ni dobro za otroka?
Avtoritarnim velesilam je v interesu umetno vzdrževat ne previsok nivo družbene blaginje, ker vedo, da to zmehča ljudi in eventuelno povzroči njihov propad. Enkrat res vse propade, ampak najbrž želijo vozit dokler ne odpadejo kolesa.
Znanec ima otroka 5 let star. Tablica v roki večino dneva. Otrok je tudi ob druženju družine in sovrstnikov vidno odsoten v svojem svetu (vedno tih - če bo jedel, ga moraš 10x vprašat). Mama pravi "pusti ga saj je v svojem svetu".
Ja očitno da res. Kako ne razume, da to ni dobro za otroka?
Znaki so povsot, vidim jih dnevno.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Je pa tudi res, da tehnicistična, verbalna, abstraktna inteligenca ni edino merilo, ker po Flynn efektu sodeč so morali imeti stari Grki IQ 40, pa njihova razmišljanja zvenijo povsem moderno in pogosto bolj pronicljivo od današnjih.
Ni samo tehnični IQ. Stari svet je bil kompetitiven, in vsaka bolj fit lastnost je bila dobrodošla in se je nedvomno propagirala naprej. Okoliščine so sicer bile bolj boge in zato jih ni bilo velik, ki so zmogli izkoristit svoj potencial, ampak it was there, waiting for the right time. Zato pa je bilo 20. st tako revolucionarno...tiste fundamentalne nadloge kot je lakota in bolezni, ki so zavirale človeštvo, se je nekako obvladalo, biološko/intelektualna vzmet pa je še bila močno navita iz 19. in prejšnjih stoletji. Perfektna kombinacija za poslat človeka v vesolje. Danes, pa bo v roku 10-15 let, tisoče in tisoče nadpovprečno inteligentnih in uspešnih žensk permanentno izločenih iz gene poola za vso večnost. Zraven pa še kup moških in potencialnih potomcev.
IQ znanstveno dokazano pada, in tudi vidim v praksi, da se čuti padec nivoja. Jasno, padal je že v mojem času.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Na Kritika Konzervativna je bil pred časom odličen tekst o različnih načinih mišljenja. Medtem je bil žal odstranjen, med drugim pa reče: "...človek izgublja stik s svojo telesnostjo in materialnostjo sveta okrog sebe. C. S. Lewis je zapisal, da je srednjeveški človek z začudenjem in občudovanjem stremel v svet poln svetlobe, luči in glasbe. Nasprotno pa moderni človek v njem vidi le praznino in tišino."
antonija, delaš se pametnega in pišeš stvari, ki so vsem jasne. Zgrešil si pa bistvo tega, kar je Okapi želel povedati, kar tudi mene moti: včasih so otoroci imeli več svobode. Meni je bilo prav fajn da sem bil svoboden kot ptiček kot otrok in sem delal, kar sem hotel. Drgač pa ni nič narobe s pretirano skrbjo staršev za otroke ampak je koristno to, da se starši čimveč ukvarjajo z otroci, samo pazit morajo, da ne obrnejo to v tiranstvo in zatiranje svodoe, to je vse: zlato sredino je treba zadeti, z razumom.
Ne vem ce sme ravno falil... samo ne vidim prav nobenega dobrega razloga, da bi moral otroke pohabiti da bi bili bolj... karkoli se vam ze zdi da morajo biti.
Ja, ampak posledice takšne (pretirane) skrbi so večplastne. Nekaj manj mrtvih in poškodovanih otrok na eni strani, in mnogo več "v vato zavitih" otrok, ki ne odrastejo v odgovorne odrasle, na drugi.
Stvari so na različne zapletene načine prepletene. Tudi je kdo ostal brez očesa, zaradi nesreče ob igri s fračo ali zračno puško, ali brez prstov, zaradi "streljanja" s karbidom, na drugi strani pa sedaj nekateri starši raje vidijo, da otrok ostane doma, da se mu ne bi kaj hudega zgodilo "v svetu polnem nevarnosti".
Ko bojo moji otroci prvic rekli da bi sli skakat iz aviona tako kot njihov ata, bojo na glavo dobili celade, na hrbet pa tudi rezervno padalo. BASE se bojo lahko sli sele ko bojo stari 18 in ko si bojo sami nasli mentorja, ki mu bojo zaupali in ki bo zaupal njim. Ko bojo sli smucat, bojo na glavo dobili celado. Ce se mislijo it kaj bolj naprednega (npr. freestyle v divjini), bojo nosili se zascito za hrbtenico. Padci iz 10+ metrov pac niso nekaj kar "malo potrpis", poskodba hrbtenice pa tudi ne pomeni "vec svobode". Ko se bojo sli potapljat kot njuna ata in mama bom zahteval da poznaje vse morebitne napake in postopke v primerih napak in nesrec.
Pa ce so starsi tako zelo lepo skrbeli za vas, kako to da vam niso vnaprej razlozili kako deluje fraca, kaksne so lahko posledice strelnega orozja in kaj tocno je eksploziv in kaksni so ucinki ce ga raznese preblizu tebe? Tko na prvi uc bi rekel da si opsial povsem nefunkcionalne starse, ki se jim prav res ni dalo ukvarjati s svojimi otroci.
Eno so nefunkcionalni osebki, ki zaradi pomanjkanja izkusenj ne zmorejo funkcionirati v druzbi, drugo so pa iditioti s solskim primerom Dunning-Krugerjevega effekta, ki so prepricani da jih je igranje s fraco in pokanje karbida naucilo kaj pomembnega v zivljenju. Oba extrema sta napacna.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Spet odvisno za kaj uporabljaš telefon. Če ga uporabljaš za učenje novih jezikov ni isto za možgane kot če ga uporabljaš za Facebook. Telefon je orodje; izbira je tista ki potem odloča o tem kako se bodo možgani razvijal.
Drugo pa je tako kot pri vsaki stvari: vsega še tako dobrega je enkrat preveč. Tle niso telefoni nobena izjema. Isto je pri športu; fitnesu; hrani itd.
Kar zadeva fizično drugačnih možganov: To je tako kot da bi rekel da imajo vozniki avtomobilov drugačne možgane kot tisti ki se poslužujejo javnih prevozov. Imajo pač različno razvite možganske centre glede na svoje potrebe.
A pa je kdo preverjal tudi, kaj se dela s temi telefoni in tablicami ... branje e-knjig, igranje pustolovščin in miselnih iger ipd. najbrž drugače vplivajo kot npr. pornhub in facebook ...
A pa je kdo preverjal tudi, kaj se dela s temi telefoni in tablicami ... branje e-knjig, igranje pustolovščin in miselnih iger ipd. najbrž drugače vplivajo kot npr. pornhub in facebook ...
Problem je v dveh rečeh: Instant potešitvi in dopaminskem ciklu. Oboje skupaj nam omogoča, da hitro postanemo zasvojeni z rečjo, ki je ne zmanjka, kar se nam v časih, ko se nam je dogajala evolucija, ki je te mehanizme zgradila, ni pripetilo predvsem zato, ker je vsega zelo hitro zmanjkalo.
Zanimiva je sicer ta studija, ampak ali to pomeni, da mi ki smo vsak dan po 8ur ali vec pred racunalniki se s tem poneumljamo? Ali so hoteli rect, da to velja samo za mladoletnike?
Ta plat mi ni cisto jasna, ker iz prakse v sluzbi ravno ne vidim neumnih ljudi okoli mene, pa so visijo vsak dan na racunalnikih vec kot 2 uri... ker je to pac narava dela, programerji ipd. To niso poceli pred 2 leti, eni ze delajo 10+ let enako. Ali je mogoce odlocilno kaj pocnes v tem casu? Naprimer ali brskas internet in nevem kaj?
Mogoce bodo kaksne podrobnosti se prisle kaj natancno vpliva na mozgane, verjamem da je vpliv.. ampak enako kot da gres v gostilno na kavo / sok / vodo ali pa na alkoholno pijaco vsak dan. Gostilna (racunalnik) je ista, ampak vsebina (ki jo brskas / pocnes / uporabljas) ki jo pijes pa je drugacna - ena skodljiva, druga ne.
Uporaba naprave z zaslonom lahko pomeni marsikaj; 8 urni delavnik za računalnikom, izobraževanje ali pa "instant-gratification" pol-dnevno visenje na socialnih omrežjih - ogromna in neprimerljiva razlika.
Današnji svet je zaznamovan s pogostimi, instantnim mikro porastki dopamina, zaradi katerih folk vsakih 5 minut pogledal na telefon, kaj je kej novega. Vsak nepričakovan notification je majhna nagradica (za nič dela). Kar se v samem bistvu ne razlikuje dosti od drugih oblik zasvojenosti, kjer imaš positive feedback loop (bolj ko se vračaš, raje se vračaš). Študije vseh zasvojenosti kažejo na spremenjeno delovanje možganov (manj dopaminskih receptorjev in manj aktivnosti v frontalnem korteksu, kar po domače pomeni - manj potrpljenja do aktivnosti, kjer je treba vložit več truda za dobro počutje in manjša aktivnost v predelu možganov odgovornem za disciplino, racionalno razmišjanje). In a Nutshell.
Uporaba naprave z zaslonom lahko pomeni marsikaj; 8 urni delavnik za računalnikom, izobraževanje ali pa "instant-gratification" pol-dnevno visenje na socialnih omrežjih - ogromna in neprimerljiva razlika.
Današnji svet je zaznamovan s pogostimi, instantnim mikro porastki dopamina, zaradi katerih folk vsakih 5 minut pogledal na telefon, kaj je kej novega. Vsak nepričakovan notification je majhna nagradica (za nič dela). Kar se v samem bistvu ne razlikuje dosti od drugih oblik zasvojenosti, kjer imaš positive feedback loop (bolj ko se vračaš, raje se vračaš). Študije vseh zasvojenosti kažejo na spremenjeno delovanje možganov (manj dopaminskih receptorjev in manj aktivnosti v frontalnem korteksu, kar po domače pomeni - manj potrpljenja do aktivnosti, kjer je treba vložit več truda za dobro počutje in manjša aktivnost v predelu možganov odgovornem za disciplino, racionalno razmišjanje). In a Nutshell.
^dobro povedano, kar pa se že opazno vidi pri ljudeh, da imajo vedno manj potrpljenja se potrudit za karkoli. Kar se močno odraža že tudi na cesti, nestrpnost povsod!
Uporaba naprave z zaslonom lahko pomeni marsikaj; 8 urni delavnik za računalnikom, izobraževanje ali pa "instant-gratification" pol-dnevno visenje na socialnih omrežjih - ogromna in neprimerljiva razlika.
Današnji svet je zaznamovan s pogostimi, instantnim mikro porastki dopamina, zaradi katerih folk vsakih 5 minut pogledal na telefon, kaj je kej novega. Vsak nepričakovan notification je majhna nagradica (za nič dela). Kar se v samem bistvu ne razlikuje dosti od drugih oblik zasvojenosti, kjer imaš positive feedback loop (bolj ko se vračaš, raje se vračaš). Študije vseh zasvojenosti kažejo na spremenjeno delovanje možganov (manj dopaminskih receptorjev in manj aktivnosti v frontalnem korteksu, kar po domače pomeni - manj potrpljenja do aktivnosti, kjer je treba vložit več truda za dobro počutje in manjša aktivnost v predelu možganov odgovornem za disciplino, racionalno razmišjanje). In a Nutshell.
Tnx Ripmork, ravno o tem sem razmisljal ob branju clanka. Jaz osebno sem tudi veliko na racunalniku, seveda, sluzbeno. Trenutno resda brskam po Slo-tech, ampak vcasih znam kaksno jutro pregledat novice pred pricetkom pravega dela.
A pa je kdo preverjal tudi, kaj se dela s temi telefoni in tablicami ... branje e-knjig, igranje pustolovščin in miselnih iger ipd. najbrž drugače vplivajo kot npr. pornhub in facebook ...
edit: grammar
No, menda zadevo (krepko) preverjajo v ozadju, tako, da naj te nikakor preveč ne skrbi....
To je približno tako, kakor da bi vprašal: Kaj si želijo izdelovalci in prodajalci bombončkov!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
