Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

CNet - Sodišče v ameriški zvezni državi New Jersey je odločilo, da sledenje zakonca s skritim GPS sprejemnikom v skupnem avtomobilu ne predstavlja nedovoljene kršitve zasebnosti. Šlo je za (zdaj že bivšo) ženo, ki je leta 2007 svojega moža Kennetha Villanovo - policista iz okrožja Gloucester - sumila nezvestobe, zato je najela zasebnega detektiva, da mu sledi in preveri situacijo. Mož se je detektivu večkrat uspešno izmuznil, nakar je slednji po naročilu žene v skupni avto namestil prikrit GPS sprejemnik. Rezultati so pokazali, kar pač so, in ga. Villanova je vložila zahtevo za ločitev.

Kenneth...

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...

Slo-Tech - Nekako smo morali navaditi na ogromne reklamne panoje, ki se bleščijo ob cestah, zato v Kaliforniji menijo, da je čas za naslednji korak pri oglaševanju v prometu. Trenutno namreč razpravljajo o zakonu, ki bi prezadolženi zvezni državi z 19 milijardami dolarjev dolga pomagal splezati na zeleno vejo. Uvesti želijo elektronske registrske tablice, ki bi med vožnjo prikazovale klasičen videz in pravo registrsko označbo, pri daljših postankih od štirih sekund pa večidel reklame, saj bi bila označba vidna le v majhnem kotu. Zainteresirani oglaševalci bi se pogovarjali neposredno z DMV-jem (angl. Department of Motor Vehicles).

Predlagatelj zakonskega osnutka demokratski senator Curren Price pravi, da bi bili v tem primeru prva država na svetu s tovrstno ureditvijo. Ključen podatek v predlogu...

Slashdot - Googlova eskapada z nelegalnim zbiranjem podatkov z nezaščitenih brezžičnih omrežij, zaradi katere se je moral Google opravičiti in zbrane podatke posredovati Nemčiji, Franciji in Španiji, ne bo šla mimo neopažena. Oglasili so se namreč tudi v Avstraliji, kjer bo zvezna policija preiskala, ali je Google kršil njihov Zakon o prestrezanju telekomunikacij.

Avstralska zvezna vlada je naročila avstralski zvezni policiji, da razišče očitane kršitve zasebnosti, ki naj bi jih zagrešil Google. Avstralski minister za telekomunikacije Stephen Conroy je Googlovo ravnanje pretekli mesec označil kot "ostudno" in kot "največjo kršitev pravice do zasebnosti v zgodovini". Zvezni tožilec Robert McClelland je prejel več pritožb, zato je policijo zaprosil za preiskavo. Kot je dejal, izida preiskave ne želi vnaprej napovedovati, a je po njegovem mnenju šlo za kršitve večjega dela Zakona o prestrezanju telekomunikacij.

Slo-Tech - Kot poročajo na Spiegel.de, je obvezna hramba prometnih podatkov v Nemčiji padla. Tako je namreč danes odločilo nemško ustavno sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov, združenih v civilno iniciativo Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Prvi uspeh s pobudo je skupina pritožnikov dosegla že 27. februarja 2009, ko je nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu ocenilo, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren in predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, odločanje o zadevi pa je preneslo na ustavno sodišče sodišče.

To pa je danes presodilo, da obvezna hramba prometnih podatkov v trenutni implementaciji predstavlja kršitev nemške ustave; podatkov se zato ne sme več beležiti, že zabeležene podatke pa je potrebno izbrisati. Ustavno sodišče se sicer ni postavilo na stališče, da je potrebno...

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

International Herald Tribune - Nemško ustavno sodišče je 11. marca razsodilo, da avtomatsko preverjanje in prepoznavanje registrskih tablic (s čitalcem) predstavlja kršitev pravice do zasebnosti in je zato neustavno. Po mnenju sodišča takšna praksa policiji omogoča nadzorovanje gibanja posameznikov.

Nemško ustavno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi pobude treh nemških voznikov, nemška policija pa je ukrep avtomatskega preverjanja registrskih tablic izvajala v osmih od 16 nemških zveznih dežel. Z avtomatskim preverjanjem registrskih tablic je nemška policija lovila večinoma tiste lastnike avtomobilov, ki niso plačali zavarovanja za svoje motorno vozilo.

Slo-Tech - Nemško zvezno ustavno sodišče je razsodilo, da kibervohunjenje oz. uporaba tim. policijskega spywarea (policeware) predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, zato se ga lahko uporablja le v izjemnih primerih.

S tem je ustavno sodišče zavrnilo določbe zvezne države Severno Porenje - Vestfalija, ki so preiskovalcem omogočale tajno on-line preiskovanje osebnih računalnikov brez odredbe sodišča.

Ustavno sodišče je tako pravico do zasebnosti "razširilo" tudi na informacije in podatke shranjene v informacijskih sistemih. Pravica seveda ni absolutna, vendar je po mnenju nemškega zveznega ustavnega sodišča mogoče vanjo poseči zgolj na podlagi odredbe sodišča.

Slashdot - Po dolgem obdobju udobne uporabe kriptiranih internetnih komunikacij se zlodeji srečujejo s težavo, ki jim bo prekrižala njihove zle načrte. Nemška policija je končno našla poslovnega partnerja, ki ji omogoča prestrezanje kriptiranih komunikacij za ugodno ceno. Prestrezanje je tehnično izvedeno z nameščanjem t.i. trojanskega konja v računalnik terorista, ki ključe, uporabljane za komunikacijo borcem zoper terorizem, posreduje preko mreže anonimnih strežnikov za posredovanje, da teroristi težje odkrijejo, kdo jim skuša preprečiti zločin.

Del ponudbe partnerja, Digitaska, je tudi sistem za prestrezanje v realnem času, ki s programjem posneti zvočni zapis pošilja na računalnik policije in tako omogoča prijetje teroristov na delu oziroma že pri dogovarjanju za akcijo.

Zanimiv je tudi cenik storitev, ki vseobsegajočo rešitev za nadzor nad teroristično korespondenco ceni na 20500 €, medtem ko posamezno namestitev programske rešitve za eno vrsto kriptirane komunikacije ponuja za 2500...

The Register - Novembra lani je nemško vrhovno sodišče razsodilo, da policijski preiskovalci pri svojem delu nimajo zakonske podlage za uporabo vohunskih programov (spywarea). Sodnik Ulrich Hebenstreit je namreč zavzel stališče, da morajo biti hišne preiskave opravljene odprto in ne naskrivaj, torej bi morala biti tudi preiskava računalnika opravljena odprto in ne na skrivaj s pomočjo vohunskih programov.

Nemško notranje ministrstvo je takoj po odločitvi sporočilo, da so z on-line preiskavami prenehali, hkrati pa so sporočili, da se poseben oddelek znotraj ministrstva še vedno ukvarja z razvojem tehnoloških rešitev za tovrstne preiskave. Hkrati je nemški notranji minister Wolfgang Schãuble pričel pripravljati spremembe zakonodaje, ki bi tovrstvo prakso legalizirale in sicer z utemeljitvijo, da "internet danes postaja vadbišče in odprta univerza za teroriste".

Po nekaterih podatkih iz nemškega pravosodnega ministrstva naj bi nemški preiskovalci vohunski program, "ljubkovalno" poimenovan...

Slashdot - Kot poroča Slashdot, je v začetku tega tedna nemško zvezno sodišče odločilo, da mora T-Online, eden največjih nemških ponudnikov dostopa do interneta, na zahtevo uporabnikov izbrisati vse njihove IP številke iz svojih datotek aktivnosti (tim. log datoteke).

Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi pritožbe 33-letnega uporabnika interneta Holgerja Vossa, ki je leta 2002 na internetu napisal nek sarkastičen komentar, kasneje pa so ga izsledili na podlagi shranjene IP številke in proti njemu vložili tožbo. Sodišče je presodilo, da T-Online nima pravice shranjevati teh podatkov brez ustrezne pravne podlage. Mimogrede: podobna zakoodaja, ki prepoveduje shranjevanje prometnih podatkov, velja tudi pri nas, žal pa je v praksi operaterji praviloma niti ne poznajo oz. je ne upoštevajo.

Za nemške uporabnike je na voljo tudi že ustrezen obrazec, s katerim lahko ponudniku dostopa do interneta sporočijo svojo zahtevo, ki se ga najbolj veselijo uporabniki P2P storitev. Komentatorji na

Delo - Po dobrih izkušnjah policije v drugih evropskih državah se je tudi slovenska policija odločila za nakup sistemov samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (imenovanega ANPR iz angleških besed Automatic number plate recognition), ki bi jih namestili na mejnih prehodih s Hrvaško. Novih sistemov mejni policisti na južni meji še nekaj časa ne bodo uporabljali, saj je celoten postopek javnega nakupa, ki ga sofinancira tudi Evropska unija, državna revizijska komisija razveljavila, pet pa jih že preskušajo.



Posebne kamere, ki delujejo z infra rdečim spektrom svetlobe, nevidnim človeškim očem, »preberejo« registrsko oznako na tablici. Nato se zapis s tablice pretvori prek optičnega prepoznavanja znakov v uporabne...

Slo-Tech - Laurant, Cédric in Rotenberg, Mark (ur.). 2004. Privacy & Human Rights. ZDA: EPIC in Privacy International.

Knjiga Privacy & Human Rights je delo številnih avtorjev, ki opisujejo zakonodajo in prakso na področju zasebnosti v več kot 60 državah na svetu, uredili in izdali pa sta jo nevladni organizaciji Privacy International ter Electronic Privacy Information Center.

Uvodni del vsebuje nekaj splošnih informacij o zasebnosti, pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov, sledi pa poglavje o grožnjah zasebnost. Med njimi so na kratko opisane številne nadzorne tehnologije, npr. nadzor komunikacij, satelitski nadzor, RFID, tehnologije DRM (Digital Rights Management), genetski testi, nanotehnologija, itd. Posebno poglavje je posvečeno tudi zasebnosti na delovnem mestu.

Sledijo poročila po posameznih državah, ki vsebujejo splošni pravni okvir varstva zasebnosti in uporabe nadzornih tehnologij, pa tudi pomembnejše sodne odločitve ali javno znane dogodke in primere, ki zadevajo...

The Register - V Nemčiji prihaja do sodnega epiloga ena največjih protipiratskih akcij. Lansko leto je namreč nemška policija aretirala 46-letnega odvetnika, ki je ob pomoči dveh bratov preko spletne storitve Ftpwelt.com ponujal piratske posnetke filmov, igrer in glasbe. Po policijskih poročilih naj bi s tem zaslužil preko milijona evrov.

V tej akciji se je policija seveda dokopala tudi do seznama uporabnikov storitve, ki je sprva štel okoli 45.000 osumljencev, kasneje se je seznam skrčil na nekaj več kot 15.000 osumljencev. Proti delu teh osumljencev, kot tudi proti ponudnikom vsebin so sedaj začeli vlagati tožbe. Več informacij je na voljo tukaj.

Slo-Tech - 27. februarja 2003 je Avstrijsko zvezno ustavno sodišče razsodilo, da je avstrijski zakon, ki od ponudnikov telekomunikacijskih storitev zahteva, da državi omogočijo prestrezanje komunikacij na lastne stroške neustaven. Odločitev pomeni, da mora sedaj stroške izvedbe prisluškovanja in nakupa naprav za prestrezanje nositi avstrijska vlada sama, razen v primerih, ko lahko dokaže, da je upravičeno, da stroške krije zasebni sektor.

Ob tem dejstvu se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna neki bi bila odločitev slovenskega Ustavnega sodišča v primeru da bi kdo zahteval presojo 107. člena ZeKOM, ki zahteva da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.".

Morda bomo odgovor na to vprašanje dobili kmalu, saj nekateri o ustavni pobudi že resno razmišljajo.

The Register - Nemški ISP Uni-X je prvi, ki se je dejansko aktivno zavzel za zamnjšanje pedofilskega materiala na internetu. S pomočjo podjetja Autem so namreč razvili poseben web crawler z imenom Perkeo, ki skenira razne novičarske skupine in web strani ter s pomočjo posebne tehnologije prepoznavanja vzorcev ali pixlov ugotavlja kje se nahaja pedofilski material. Uni-X potem pridobi podatke o podjetju, ki povezuje dotičnega uporabnika in podatke posreduje nemški policiji. Do sedaj so s to metodo našli nekega Japonskega ogabneža, ki je na internet spravil preko 750 pedofilskih datotek.

Dejansko je pedofilija na internetu zelo razširjena in lepo je videti, da se je nekdo aktivno zavzel za nje zmanjševanje. Čeprav so se razne tehnologije prepoznavanja vzorcev in pikslov (kot recimo tiste, ki preprečujejo otrokom, da bi gledali porno strani) izkazale za neuspešne, je mogoče, da je Autemu uspelo sestaviti pravilen algoritem. Uporabnost Perkea se bo pokazala skozi čas in resnično upam, da jim bo...