Slo-Tech - Pokrajina bi lahko navdihnila režiserje postapokaliptičnih filmov. Skozi pritlehen dim so se prebijale sence osamljenih domačih živali, ki so zatavale na smetišče Agbogbloshie - obsežen predel na obrobju Akre, glavnega mesta Gane. Med odvrženimi računalniškimi zasloni, zakopanimi tipkovnicami in razmetanimi trdimi diski so tekali otroci in pomagali staršem, ki so preiskovali elektronske odpadke in v košare nabirali vse, kar bo hotela odkupiti lokalna podružnica velike korporacije za predelavo odpadkov. Ostale kose pa so odvrgli, zakopali ali skurili na neštetih majhnih nedigitalnih kresovih.

Poti izrabljenih simbolov informacijske družbe so zelo slabo raziskane. Zahodni potrošniki vedo le, da so stari računalnik s podstrešja ali kleti dali nekam „stran“. Verjetno so ga na poseben dan pustili na dvorišču, od koder so ga odpeljali zbiralci nevarnih odpadkov. Ta računalnik je zamenjal nekaj zbirnih mest, se znašel na tovorni ladji in pristal nekje na obalah Afrike ali Kitajske. Če je...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slashdot - Razvijalci iz Rensselaer-jevega politehničnega inštituta so v svet Second Life-a poslali Eddie-ja, umetno-inteligenčnega avatarja ki bi se naj obnašal kot štiriletni otrok in pokazal štiriletniku primerne sposobnosti prepričanj, sklepanj in obnašanje skladno z teorijo uma. To pomeni da naj bi bil sposoben razumeti, predvidevati in se odzivati na reakcije ne samo drugih UI agentov, pač pa tudi ljudi s katerimi bo morda nekega dne komuniciral tudi v realnejših okoljih.



Ko bo Eddie oktobra 2008 podvržen omejenemu Turingovemu testu se bo za svoje delovanje zanašal na program Rascals (Rensselaer Advanced Synthetic Architecture for Living Systems), katerega jedro je osnovano na teoremskem dokaznem pogonu, ki vsako dejanje prevede na oz. dokaže s teoremom po ocenitvi...

Slo-Tech - Vzemimo, da ste vojak in vas poveljnik pošlje na samomorilsko nalogo. Ker veste, da bi bilo ubogati ukaz racionalno gledano popolnoma nesmiselno, se poskusite nalogi izogniti tako, da se naredite norega. Ker je vaše dejanje racionalno (narediti se norega, da ne bi bilo treba iti na samomorilsko nalogo), vas spregledajo, ugotovijo, da ste normalni, in vas pošljejo v pogubo. Edini način, s katerim bi lahko dokazali, da ste zares nori, je ta, da greste v svojo brezumno nalogo – prostovoljno.

To je, na kratko, kavelj 22: trenutek, ko zdrava pamet odpove in se vključi vojaška (ali katera koli) birokratska logika, posameznik pa se znajde pred paradoksalno ne-izbiro, iz katere ni izhoda.

S takimi izbirami se je ukvarjal ameriški pisatelj Joseph Heller, ki je v istoimenskem romanu (Catch-22) opisal vojne prigode stotnika Johna Yossariana, pilota bombnika B-25. Heller je zavezniško izkrcanje na Siciliji proti koncu druge svetovne vojne uporabil za razpletanje številnih absurdnih zgodb,...

Slo-Tech - Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 pojavil internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti,...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Če bi se kdaj odločil slediti popotovanju svojega davkoplačevalskega tolarja, bi me ugotovitve zagotovo spravile v slabo voljo. Čeprav ta moj tolar počne marsikaj koristnega – vzdržuje ceste, zdravi bolnike in izobražuje potomstvo – žal tudi podpira ameriško mednarodno politiko in plačuje najrazličnejše norosti državnih uradnikov (lep primer je direktiva o nadomestilih) ali necivilizirane izpade parlamentarnih poslancev.

Ob podobni ugotovitvi si je ameriški pisatelj in filozof Henry David Thoreau sredi devetnajstega stoletja zastavil zelo tehtno vprašanje: kaj lahko stori državljan, ki se ne strinja z načinom, kako vlada zapravlja njegov davkoplačevalski denar. Svoj manifest je izoblikoval v eseju O civilni nepokorščini (1849), v katerem je zapisal, da državljanom sicer ni mogoče zapovedati družbeno koristnega delovanja, vendar je njihova moralna dolžnost, da se uprejo nesmiselnim, predvsem pa nepravičnim ravnanjem svoje vlade. To lahko storijo z zavračanjem sodelovanja pri...

Slo-Tech - Potem ko je okajeni kmet Jones, gospodar Graščinske farme, zvečer slabo zaprl duri hlevov, je Stari Major, z nagrado ovenčani beli merjasec, zbral vse živali te kmetije v skednju in jim oznanil, da je imel sanje. Vse zbrane živali so napeto prisluhnile modrim besedam.

Naj povemo brez strahu, je začel, naša življenja so bedna, garaška in kratka. Rojeni smo, hrane dobimo samo toliko, da nam duša ne uide iz telesa, in za delo sposobni se morajo napenjati do poslednjega atoma svoje moči. In v trenutku, ko naša koristnost premine, nas s sramotno okrutnostjo zakoljejo.

Ni pozabil dodati, da je zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje treba razlog za takšno mizerno življenje iskati ne pri njih, pač pa pri tistih, za katere delajo – pri ljudeh. Človeška bitja nam ukradejo skoraj ves proizvod našega dela. Človek je edini resnični sovražnik, ki ga imamo! Odstranite človeka in odstranili boste temeljni vzrok lakote in garanja za vse večne čase! Zato je modri merjasec napovedal upor, ki bo...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slo-Tech - Predstavljajte si svet, v katerem vsemu in vsem vlada matematični razum. Vsak gib je le del (rešljive) enačbe. To je svet, ki ne pozna neskončnosti.

Zamjatin v romanu Mi opisuje ravno tak svet – Enotno državo. Kjer je razum postal temeljni, še več, edini mogoči princip državne ureditve. Kako je prebivalcem Enotne države to uspelo? Da bi sedli z Bogom za isto mizo, so se ogradili, dobesedno. Okrog in okrog ogromnega mesta, poimenovanega Enotna država, so po Dvestoletni Vojni zgradili gromozansko stekleno Zeleno steno, ki ločuje nerazumno od razumnega. Zakaj?

Najvažnejša naloga razuma je nenehno omejevanje neskončnosti. Človekovo spoznanje, ki ga usmerja razum, se vedno bolj širi tako, da spreminja neznano v znano; neznano, ki se razumsko ne da omejiti, se s prehajanjem v znano racionalno opredeljuje; neskončni zbir neznanih pojavov se zmanjšuje, končna vsota znanih pa narašča. Homo sapiens je le tedaj človek v pravem pomenu besede, kadar v njegovi slovnici ni nobenih vprašajev,...