CNet - V noči na nedeljo smo ob 2.00 uri zjutraj po našem času obeležili prestopno sekundo, ki se v civilni čas po potrebi konec vsakega polletja vrine, da se zagotovi sovpad Sončevega zenita in poldneva po lokalnem času. Razlika je na prvi pogled minimalna, a bi se je v 100 letih nabralo že za kakšno minuto. Povzroča pa ta prestopna sekunda mnogo težav računalniškim sistemom, ki nanjo niso navajeni. Tudi letos je nekaj sistemov in spletnih strani ob polnoči po greenwiškem času za kratek čas obstalo.

Problem je že v Linuxovem jedru do verzije 2.6.29, ki prestopnih sekund ne razume. Čeprav imamo sedaj že tretjo večjo revizijo jedra (3.0.x), mnogo sistemov še vedno teče na starejših verzijah. Še...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

ScienceDaily - Danes so uradno objavljeni prvi posnetki nasine sonde Lunar Reconnaissance Orbiter Camera (LROC), ki je utirjena okoli Meseca. V sondo sta vgrajena 2 senzorja za snemanje površja od blizu z ločljivostjo do 1 metra in senzor za snemanje večjih površin Lune v šestih frekvenčnih območjih. Utiritev sonde je začetek nasinega programa vrnitve na mesec, ki v končni fazi planira.... Hmm... Niso še čisto točno povedali, vsekakor pa je želja Nase stalna človeška postojanka na Luni.

Sonda je narejena z dvema namenoma:
- določiti kraje pristanka prihodnjih lunarnih misij;
- posneti pola tokom...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Wired Blog - Nemški znanstveniki so s pomočjo podvodnega mikrofona vzpostavili zvočni prenos dogajanja pod ledom na Antarktiki, ki naj bi pričaral zvočno podobo skoraj nedotaknjenega oceana. Hidrofon deluje s pomočjo vetrne in sončne energije iz observatorija Palaoa (Perennial Acoustic Observatory in the Antarctic Ocean) na Ekströmovi ledeni polici - podvodne zvoke pa naj bi prenašal ter snemal nekaj let.

Znanstveniki bi radi zabeležili čimveč posebnih načinov oglašanja različnih živalskih vrst, hkrati pa bodo preučevali tudi vpliv ladijskega prometa na njihovo obnašanje. Poslušalce prenosa opozarjajo na nenadne...

NASA - Znanstveniki so s pomočjo radarja na vesoljski sondi Cassini zabeležili 50 pokrajinskih posebnosti na površju Saturnove lune Titan. Potem ko so jezera, kanjone in gore želeli ob 19 preletih ponovno najti, so ugotovili, da so se njihovi položaji spremenili. V nekaterih primerih celo za 30 kilometrov.
Po mnenju Nasinih znanstvenikov se sistematično premikanje pokrajin lahko razloži le z domnevo, da se je ledena skorja ločila od sredice zaradi notranjega ocena, kar omogoča premikanje skorje. „Prepričani smo, da je 100 kilometrov pod ledom in z organskimi snovmi bogatim površjem ocean vode, pomešan z amoniakom,“ je povedal Bryan Stiles iz Nase.

Proučevanje Titana je glavni cilj odprave

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slo-Tech - Za spremembo bomo danes začeli povsem matematično. Wolfram Research poroča, da so iskalci Mersennovih praštevil v projektu distributiranega izračunavanja GIMPS (deluje na podobnem principu kot SETI in Folding), verjetno našli 42. znano Mersennovo praštevilo in največje praštevilo doslej. Verjetno zato, ker morajo eksponent -- ki ga za zdaj še nočejo izdati, ve pa se, da ima število manj kot deset milijonov števk v decimalnem zapisu, torej je med 24.036.584 in 33.219.253 -- še dodatno preveriti, da izključijo možnost napake pri izračunu Lucas-Lehmerjevega testa.

Zanimiv podvig je uspel Joséju Gómezu-Rodríguezu in njegovi ekipi z madridske univerze, ko so uspeli posneti fazne spremembe...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

Slashdot - Na silvestrovo vam ponujamo še šopek novic s področja znanosti in tehnologije.

Zanimiva vesoljska vest prihaja iz Rusije. Vse od lanske nesreče ameriškega plovila Columbia ameriški space shuttli niso leteli, zato so ameriške astronavte, opremo in hrano na ISS vozili Rusi. Ruska vesoljska agencija ima mnogo manjši proračun kot ameriški kolegi, zato so se odločili, da bodo od leta 2006 Američane vozili v vesolje na tržni osnovi. Po domače povedano, Rusi imajo dovolj zastonjskih voženj Američanov in jim bodo začeli zaračunavati. NASA še ni podala komentarja. Več o tem.

Prihajajoče leto 2005 je v spomin na stoletnico Einsteinovega čudežnega leta proglašeno za mednarodno leto fizike. Kljub temu mnogo ljudi, ki so sicer že slišali za Einsteina, ne ve, kaj je storil in kaj je odkril. Fantastičen članek na Economistu vam razkrije, kako je nepomemben patenti uradnik prišel do ideje o relativnosti in kaj vse poleg tako (pre)pogosto opevane relativnosti je Einstein še odkril.

Na TRN...

Sci Tech Today - Huygens, sonda, ki je zadnjih sedem let potovala pritrjena na sondi Cassini, se je končno ločila od svojega "transporta" in začela potovati proti površini lune Titan.

Ločevanje sond je, za razliko od nekaterih nedavnih projektov, potekalo vzorno, so povedali zadovoljni znanstveniki. Sonda evropske izdelave bo sedaj začela opravljati svojo nalogo, tj. zbiranje čim več podatkov o atmosferi največje Saturnove lune Titan, ki bi naj imela ozračje podobno takšnemu, kot je bilo v času razvoja življenja na Zemlji. Zaenkrat bo med prostim padom proti površini ostala izključena razen za kratek čas, ko bodo testirali delovanje sistemov, dokočno pa se bodo vsi sistemi aktivirali 14. januarja, ko bo končno dosegla atmosfero.

Brez dvoma je to občudovanja vreden dosežek, saj bo to prva sonda, ki bo dosegla površino lune, ki ne kroži okoli našega planeta.

Več informacij.

Slashdot - Stari zemljevidi resda prikažejo celotno površino sveta, vendar še vedno niso dovolj natančni, saj so bili posneti s starejšo tehnologijo. Pri ameriški Nasi si se zato odločili, da začnejo izdelovati najbolj natančen zemljevid, kar jih je bilo kdaj narejenih. Vendar tukaj ne bo šlo za navadne zemljevide, ampak za prave 3D pokrajine. Da, prav ste slišali, NASA namerava celotno Zemljino površje prenesti v 3D, kar pa bo kar zahtevna naloga, saj na celotnem površju kar mrgoli raznih dolin in dolinic. Prvi zemljevid izdelan z novo tehniko, bo zemljevid Severne Amerike, ki bo izdan konec leta 2002. Kdaj pa bomo videli še ostali svet, pa zaenkrat še ni znano.
Kot zanimivost naj še povem, da Slovenci pri slikanju površja nismo bili ravno zapostavljeni, saj smo si...