Slo-Tech - Iz Unixovega BSD (Berkley Software Distribution), ki ga je pisal Bill Joy, se je razvilo več inačic sorodnih operacijskih sistemov, med katerimi so danes v najširši uporabi NetBSD, FreeBSD in OpenBSD. Slednji se je porodil oktobra 1995 kot razvejitev (fork) iz NetBSD-ja. OpenBSD je osredotočen na odprtost, varnost in prenosljivost. Navdahnil je vrsto podobnih projektov, med njimi omenimo...

VGLeaks - Sony je nedavno med razvijalce razdelil drugo verzijo razvojnega kita za PS4 (prva je bila na voljo lani jeseni) in kot kaže, na sistemu teče derivat FreeBSD-ja 9.0 (pod imenom Orbis).

BSD je vsekakor prijetna izbira. Nedavno je obrnil 20 let, je dobro znan po svoji stabilnosti, ima zelo prostodušno licenco, ter dobro podporo za arhitekturo x86_64 (ki zamenjuje Cell iz PS3). Seveda pomaga tudi, da je zastonj. Phoronix sicer komentira, da je imel do sedaj zelo slabo podporo za AMD-jeve grafične kartice v obliki zgodnjega porta odprtokodnega gonilnika za Linux. AMD je bržkone moral pripraviti nov gonilnik ali vsaj prilagoditi svoj Catalyst gonilnik za Linux. Žel še ni znano, ali bodo tako...

Open BSD - Včeraj je izšla nova verzija prostega operacijskega sistema OpenBSD, ki je pisan v glavnem z mislijo na varnost na prvem mestu. Gre za drugi najpriljubljenejši operacijski sistem tipa BSD (prvi je kakopak FreeBSD), ki ga je leta 1995 iz takratnega NetBSD-ja začel ločeno razvijati Theo de Raadt. Danes OpenBSD vsakih šest mesecev prileze do višje verzije.

V OpenBSD 5.2 tako najdemo precej novosti (seznam vseh), popravkov in izboljšav. Ena izmed glavnih sprememb je...

ZDNet - AMD je potrdil odkritje avtorja operacijskega sistema DragonFly BSD Matta Dillona, da imajo nekateri njihovi procesorji hrošča, ki povzroči napačno izvajanje programov v specifičnih okoliščinah. Dillon je o hrošču prvikrat javno pisal že lanskega decembra, a je imel obilico težav z reprodukcijo napake. Po več mesecih dela je uspel izdelati posebej prilagojeno distribucijo DragonFly BSD-ja, ki hrošča vsakokrat reproducira že v slabi minuti.

AMD je včeraj uradno potrdil, da omenjeni hrošč obstaja. Kot je zapisal Dillon, je AMD po nekaj izmenjanih elektronskih sporočilih in podrobni analizi ugotovil, da gre za pravega hrošča. V izjavi za javnost so nato javno podrobnosti. Napaka nastopi pri procesorjih Opteron serij 2300, 8300...

Slo-Tech - Pol leta je naokoli in tako je včeraj izšla nova verzija odprtega na Unixu temelječega operacijskega sistema OpenBSD. V verziji 4.9 najdemo vrsto novosti, od katerih omenimo privzeto omogočen NTFS (samo za branje), gonilnik vmt(4) v orodjih VMWare, podpora SMP do 64 jedrom, novim Intelovim ukazom AES-NI, izboljšano upravljanje z energijo (stanje pripravljenosti in zbuditev) ter nove...

OSNews - Po šestih RC različicah je NetBSD končno izdal verzijo 3.0. NetBSD nadaljuje svojo tradicijo izboljšavami stabilnosti, varnosti,... poleg ostalih platform sedaj podpira tudi 2 novi platformi in sicer: iyonix in hp700.

Knjižnice jedra in orodja lahko sedaj podpirajo datotečne sisteme velikosti večje od 2 terabajtov in podpora Xen 2.0 nudi gostovanje več navideznih serverjev na enem samem računalniku.

Preden si ga pretočite si oglejte seznam sprememb.

ZDNet - Da, to je v poročilu izjavil sam Microsoft. ZDnet poroča, da je Redmond zanimalo, kako se novo razvito jedro operacijskega sistema, ki so ga poimenovali "Singularity", obnese v primerjavi z Unix sistemi. Testirali so Singularity, FreeBSD, Linux in WindowsXP.

Rezultati so bili nadvse zanimivi. Testiranje so opravljali na sistemu, zasnovanem na 1.8Ghz AMD Athlon procesorju. Testirali so recimo, kolikšno število procesorskih ciklov je potrebno za to, da ustvarimo in zaženemo nek proces v jedru. FreeBSD je za to potreboval 1,032,000 ciklov, Linux 719,000, WindowsXP pa 5,376,000....

Lepo, da se Microsoft zna pogledati v ogledalo in priznati lastne napake.

ComputerWorld - Na tej strani lahko preberete, da je vodja oddelka za varnost Microsofta, Jesper Johansson, v bistvu velik oboževalec operacijskega sistema OpenBSD. Sicer pa je že znano, da Windows vsebuje kar nekaj kode, ki jo lahko najdemo tudi v OpenBSD. Johansson tudi pravi, da so dosegli velik napredek v varnosti IIS 6 in da vodstvo končno začenja razumeti, da je varnost lahko tesno prepletena z uporabnostjo programske opreme.

OSNews - Organizacije in podjetja, ki želijo uporabljati prosti Unix, imajo danes na voljo dve rešitvi: bolje propagiran Linux ali starejši BSD. Naslednji članek nam predstavi vse glavne različice BSD-ja, ki se ponašajo vsaka s svojo specifičnostjo: FreeBSD (hitrost), NetBSD (prenosljivost med platformami), OpenBSD (varnost) ter Darwin (Mac OS X).

Domače strani vseh BSD-jev:
FreeBSD
NetBSD
OpenBSD
OpenDarwin
DragonFly BSD (ni omenjen v članku)

Slashdot - O nedavnem izidu različice FreeBSD 5.2 smo že poročali. Če ste do sedaj še bili v hamletovski dilemi "namestiti ali ne namestiti", vam bo morda v pomoč tale recenzija, ki so jo objavili na portalu The Jem Report. Recenzija se začne z opisom licence BSD, nadaljuje s kratko predstavitvijo politike različic, sledita kratko pojasnilo glede domnevne (ne)povezanosti FreeBSD in Mac OS X ter povezava do nepogrešljivega priročnika. V nadaljevanju sta na kratko opisana postopka namestitve in posodabljanja programja, zaključi pa se z opisom novosti, neprizanesljivim seznamom žužkov ter zaključkom, kjer avtor ugotovi, da srečni lastniki različice 5.1 nimajo pravega razloga za nadgradnjo. Zanimivo branje (ki seveda nikakor ne more nadomestiti priročnika!) tudi za tiste, ki se z "hudičkom" še niste srečali in razmišljate, ali bi mu odmerili nekaj GB vašega vedno premajhnega diska. Morda vam bodo kaj koristili tudi odzivi pod novičko na Slashdotu.

OSNews - Pred dnevi je luč sveta ugledal FreeBSD 5.2. Glede na različico 5.1 ne prinaša kakšnih revolucionarnih novosti, omenimo samo izboljšano podporo diskovnim krmilnikom IDE, SATA in 802.11a/b/g, izboljšano podporo ACPI (upravljanje napajanja), odjemalsko podporo protokola NFSv4 ter najnovejše različice KDE oz. GNOME. Poskusno je dodano tudi večnitno filtriranje in usmerjanje IP prometa. Tako kot dosedanji različici 5.x tudi ta še vedno nosi oznako eksperimentalna. Za produkcijsko rabo razvijalci priporočajo preverjeno 4.9 ali katero drugo različico iz družine 4.x.

Za tiste, ki ga še ne poznate, gre za prost operacijski sistem, pred kratkim je praznoval 10. obletnico, ki se je zaradi odličnih karakteristik v obremenjenih omrežjih prijel zlasti na strežnikih, četudi je povsem uporaben za namizje. Od Linuxa se razlikuje v tem, da je nastal neodvisno od njega in pa po licenci BSD, ki je precej liberalnejša od GPL, saj dovoljuje, da lahko dele kode vključujete tudi v "zaprte" programe,...

CNet - Ta novica ni namenjena temu, da se greste prijavit, a zgolj kot opomnik, da bo to tekmovanje potekalo. Kot poročajo, naj bi tekmovanje potekalo ta vikend, cilj tekomovaja pa je seveda vdreti v čimveč strežnikov. Zone-h.org, največja stran, ki se ukvarja z zabeleževanjem "preoblikovanih" strani, pravi da pričakujejo med 20.000 in 30.000 nedostopnih strani med tekmovanjem.

Nekateri svetovalci za varnost pravijo, da je to samo otročja igra in da ne pričakujejo nič resnega. Kot zanimivost naj vam še povem, da za vsak sistem, ki teče na platformi Windows, dobijo eno točko, za UNIX dve, za LINUX ali BSD tri, za sisteme na IBM AIX štiri in za HP-UX ali apple OS X sistem pa pet točk. Klik!

Linux Mandrake - Po zadnjih anketah, ki so jih opravili v ZDA, vodi distribucija Linuxa Mandrake - 33.8%, sledijo ji Red Hat - 30.7%, SuSE - 23.8%, FreeBSD - 5.6%, Caldera - 2.5%, Corel - 2.3% in Turbo Linux - 1.2%. Ni mi pa jasno, zakaj je na ta seznam uvrščen FreeBSD?!?