Evropski parlament - Evropski parlament in Svet sta dosegla okvirni dogovor o vsebini nove direktive o delu prek platform (Platform Work Directive), s katero bo v EU urejen pravni status delavcev na modernih platformah, denimo Uber ali Wolt. Po ocenah Komisije je v EU trenutno okoli 5,5 milijona ljudi, ki si kruh služijo prek platform in jih zakonodaja trenutno šteje kot samozaposlene, čeprav to niso v pravem pomenu besede. Zaradi tega trenutno niso upravičeni do vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.

Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta se dogovorila o digitalizaciji vizumskih postopkov v Evropski uniji, s čimer se bo poenostavila prijava in digitaliziral celoten postopek. V praksi naj bi to pomenilo hitrejše, enostavnejše, cenejše in varnejše postopke. Predlog, ki ga je Komisija predstavila že maja lani, morajo potrditi še članice. Nato bo stekel uradni postopek potrjevanja v Evropskem parlamentu na plenarni seji in v Evropskem svetu, ki zastopa interese držav članic.

Schengenski vizumi veljajo v državah članicah tega območja (celinska EU brez Bolgarije in Romunije). Trenutni postopek je sicer v veliki meri že digitaliziran, a sta vloga in nalepka še vedno papirnati. Vloge se oddajajo na konzulatih in veleposlaništvih, v prihodnosti pa bo to možno storiti prek spleta. Vzpostavlja se enotna spletna prijavna platforma, kjer bodo poenotene tudi takse. Na tej strani bodo kandidati dobili vse informacije o postopku, hkrati pa se bo ob oddaji vloge avtomatično določila tudi odgovorna...

Ars Technica - David Kaye, posebni odposlanec OZN za pravico do mnenja svobodo izražanja je Evropski komisij posredoval pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi 13. člena direktive o enotnem digitalnem trgu, ki govori o zaščiti avtorskih vsebin. Določilo namreč lastnikom spletnih platform nalaga vzpostavitev samodejnih filtrov, ki bi pazili, da se na spletnih straneh ne znajdejo avtorsko zaščitene vsebine.

Predlog člena je doslej naletel na veliko nasprotovanj v najrazličnejših krogih, pred dnevi se je na to temo oglasilo še 70 pionirjev interneta, ki so opozorili, da predlog s tem, ko odgovornost z uporabnikov prelaga na ponudnike, ogroža svoboden in odprt koncept spleta, kot smo ga poznali doslej.

Kaye je še dodatno...

Spiegel Online - Minuli mesec so v nemškem zveznem parlamentu ugotovili, da so neznani napadalci – osumili so Rusijo – napadli računalniški sistem. Dobre štiri tedne po napadu Nemci še vedno niso uspeli sčistiti svojega sistema, zato razmišljajo celo o izrednih ukrepih, kot je zamenjava vse strojne in programske opreme.

Spiegel piše, da je trojanec, ki je napadel informacijski sistem parlamenta, še vedno aktiven in da še vedno opravlja svoje delo, torej pošilja informacije prek interneta svojim piscem. Ker ga še vedno niso uspeli odstraniti, se resno omenja možnost zamenjave vse strojne opreme, kar bi stalo milijone. Ni sicer jasno, kolikšen del bi bilo treba zamenjati, saj novi črvi, ki se skrivajo tudi po firmwaru in drugod, onemogočajo odstranitev z...

Slo-Tech - Združenje SAZAS, ki ima v Sloveniji od leta 1998 dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v nekaterih primerih njihovega izkoriščanja, je 20. aprila letos naročnikom svojih e-novic posredovalo sporočilo, v katerem so tarnali zaradi neposluha državnih inštitucij za razvoj avtorstva. To so dokazovali s tremi prilogami uradnih dokumentov, ki sta jih SAZAS-u izdala Urad RS za intelektualno lastnino (prva in tretja priloga) in Urad RS za varstvo konkurence (druga priloga).

Urad RS za intelektualno lastnino je po pregledu sporočila objavil uradna faksimila izdanih dokumentov, iz katerih je razvidno, da je SAZAS kot uradne ožigosane listine priobčil spremenjene dokumente. Zaradi tega so na državno...

Slashdot - Če se še vedno zagriženi uporabniki zaprtokodne in lastniške programske opreme še tako upirajo neizbežnosti, odprtokodna programska oprema vse bolj pronica v vsakdanje življenje in uporabo. Najnovejši dokaz zmožnosti odprtokodne programske opreme je tako izdelava spominskega bančnega kovanca za pet evrov, ki je bil na nadtečaju na Nizozemskem izbran kot zmagovalni predlog.


Za naslov tečaja je Nizozemsko finančno ministrstvo izbralo temo "Nizozemska in arhitektura", izbrano delo pa iz imen najbolj znanih nizozemskih arhitektov (glede na velikost razvrščeni po priljubljenosti v spletnem iskalniku Yahoo) sestavlja glavo kraljice Beatrix. Večinoma je bil kovanec izdelan s Python-om, vendar je bilo za končne popravke potrebno uporabiti še Gimp, Inkscape, Phatch,...

CNet - Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je sporočila, da je Office Open XML format (OOXML) sprejela med ISO standarde. Omenjeni format je razvilo podjetje Microsoft, ki si je za potrditev standarda tudi najbolj prizadevalo, saj je OOXML v njihov odgovor na ostale poskuse standardiziranja pisarniških formatov.


Od državnih teles za standardizacijo, ki so vključena v ISO, jih je po dolgotrajnem lobiranju kar 86 odstotkov glasovalo za sprejetje OOXML-a. Rezultat glasovanja naj bi po besedah Toma Robertsona, ki je pri Microsoftu odgovoren za zagotavljanje združljivosti in standardov, pokazal da "ima OOXML izredno široko podporo". Pojavljajo se zapisi, da naj bi si marsikatero...

Slashdot - Prejšnji teden so nemški preiskovalci preiskali 51 stojnic razstavljalcev na Hannoverskem CeBIT-u, kjer so iskali kršilce patentov. V sredo je prišlo 183 policistov, preiskovalcev in zasegovalcev, ki so zasegli 68 škatel, polnih elektronskih naprav ter dokumentacije, med čemer so se znašli mobilni telefoni, sistemi za navigacijo, digitalni okvirji za slike ter ploski zasloni. Od 51 preiskanih stojnic je bilo kar 24 v lasti kitajskih proizvajalcev. Policija pravi, da je večina zaseženih izdelkov kršila patente povezane z MP3, MP4 ter DVB standardi za digitalni zvok in video, prav tako pa naj ne bi manjkalo zapisovalcev na CD in DVD medije.

Kaj takega se v Združenih državah ne bi moglo pripetiti, saj so kršitve patentov drugače pravno definirane, kar se zna pokazati kot velika prednost za podjetja, ki hočejo svoje izdelke predstaviti na sejmih, vendar nočejo, da jim državni organi zasežejo vse razstavne artikle.

Izvorna novica.

out-law.com - Včeraj se je sestal svet evropske unije za konkurenco (Competitiveness Council), da bi dokončno potrdil osnutek direktive, ki bi omogočila patentiranje idej in matematičnih algoritmov. Le ta bi šel potem v parlament, kjer bi ga evropski poslanci še enkrat potrdili. Potrditev osnutka direktive je dejanja za katerega se je pričakovalo, da ga bo svet potrdil brez zapletov. Vendar je danes parlamentarna skupina Greens/EFA sporočila medijem, da so potrditev prestavili.

Kot uradni razlog preložitve je svet navedel "težave, do katerih je prišlo ob prevajanju direktive v jezike novih članic." Neuradno pa je znano, da vse članice niso zadovoljne s trenutnim stanjem direktive in da je svet s tem dejanjem pridobil čas, da se strokovnjaki članic med seboj dogovorijo o sami vsebini. Več podrobnosti ter ozadja.

Zima bo zagotovo še vroča na tem področju. Še vedno pa čakamo na stališča strank, ki se borijo za vstop v parlament.

Slashdot - Kot navaja poročilo PriceWaterhouseCoopers [PDF; 1.8 MB], naj bi računalniški patenti bili posebna grožnja Evropski računalniški industriji. Tako naj bi relativno mil patentni režim v preteklosti privedel do vrste inovativnih, konkurenčnih in kvalitetnih izdelkov, prav patentni zakon, v trenutni obliki, pa bi uničil nadaljni takšen trend. In ker se je Slovenija s svojim vstopom v EU odločila spoštovati iste zakone, bi bil verjetno pravi čas, da zastavimo politikom kakšno vprašanje na to temo, saj bo v končni fazi prizadeta tudi slovenska IT industrija.

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino je 18. marca 2004 tržnemu inšpektoratu podal mnenje o presnemavanju glasbenih CD-jev, ki jih TV in radijske hiše originalno posedujejo. Kot namreč vemo, omenjene ustanove (predvsem radijske postaje) glasbene nosilce presnamejo na trdi disk, saj jim to omogoča enostavnejše iskanje in predvajanje pesmi.

Vendar pa je mnenje Urada za intelektualno lastnino, da to ni zakonito. Po njihovem mnenju shranitev dela v digitalni obliki na elektronskem nosilcu pomeni reproduciranje, zato bi vsakdo, ki želi glasbo iz legalno kupljenega CD-ja presneti na disk, potreboval dovoljenje avtorja oziroma založbe.

Izjema je sicer določena v 50. členu ZASP, vendar se nanaša le na privatno in drugo lastno reproduciranje fizičnih oseb in javnih arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov. Po mnenju Urada, pa radijske in TV ustanove ne spadajo v te kategorije, kar pomeni, da svojih legalno kupljenih CD-jev ne smejo presnemavati.

Če bo mnenje...

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...

Slashdot - Zaradi novega mogočnega trenda v razvoju računalniške industrije smo se odločili, da uvedemo novo rubriko novic, ki je pravzaprav edina rubrika, ki na Slo-Techu sploh obstaja. Naše budno oko bo noč in dan spremljalo sprejemanje programskih patentov in vsak teden enemu izmed njih podelilo laskavi naslov: "Patent tedna".

Tokrat nismo imeli težkega dela, saj je nov Microsoftov izum, ki ga je prvi opazil sam predsednik žirije, Gandalfar, zares vreden tega imena in je pustil konkurenco daleč za sabo. Ameriški patentni urad mu je namreč pod zaporedno številko 6,748,582 podelil patent za uporabo seznama opravil pri razvoju programske opreme, ki se samodejno generira iz komentarjev v programski kodi. Po domače povedano, Microsoft si je izboril pravico, da lahko edino on uporablja t.i. sezname "TODO". Redmondskemu vrhu za dosežek čestitamo in mu pošiljamo šopek cvetja s pripisom: "Gaudeamus igitur, iuvenes dum summus!". Naš izbor so potrdili tudi na ostalih mednarodno uveljavljenih...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...

Slo-Tech - Včasih imajo politiki iz različnih strank presenetljivo podobna stališča. Lojze Peterle iz NSi ima namreč o programskih patentih zelo podobno mnenje kot Majda Širca iz LDS:

Prejeli smo vaša vprašanja g. Peterletu, v povezavi s programskim patentiranjem v EU. V prilogi boste našli tekst, ki ga je sprejel Evropski parlament dne 24. septembra 2004.
G. Peterle sporoča, da bo na omenjeno problematiko še posebej pozoren, trenutno pa vam natančnejših stališč žal ne moremo dati.

Lep pozdrav,
Jean-Pierre Vonarb

Zares 'pohvalno' pa je tudi dejstvo, da so iz Peterletovega urada v prilogi poslali dokument, ki je že kar nekaj časa dostopen na internetu.

Slo-Tech - Državljanske akcije pošiljanja e-mailov za spremembo stališča Slovenije v zvezi z direktivo o programskih patentih so bile očitno uspešne. Ministrstvo za informacijsko družbo je namreč v svojem sporočilu za javnost v zvezi s predlogom sporne direktive zapisalo: "izražamo svojo zaskrbljenost, ki jo z nami deli tudi precejšen del strokovne javnosti, predvsem skupnost razvijalcev odprtokodne programske opreme in vsaj del malih in srednje velikih podjetij". Hkrati so ministrstvu za gospodarstvo posredovali svoje mnenje, v katerem so izrazili stališče, da je potrebno podpreti dopolnila Nemčije, Belgije, Italije, Danske in Luksemburga, ki bi izničila škodljiva določila sporne direktive.

Na vprašanje Slo-Techa slovenskim evroposlancem o njihovem stališču do tega vprašanja, pa smo dobili odgovor samo od Romana Jakiča in Majde Širca.
Roman Jakič je v odgovoru zapisal, da je o problemu neformalno obvestil ministra g. Cvikla in namestnika g. Engelmana, ter od njiju zahteval, da zaščitita...

Slashdot - Za razliko od Oken in večine operacijskih sistemov, ki so omejeni na ponavadi le en datotečni sistem, je v Linuxu tudi tu na voljo izbira. Zato je zelo pomembno, da ugotovimo, kateri nam najbolj ustreza in predvsem temu je namenjen hitrostni preskus dnevniških datotečnih sistemov. Najbolje so se odrezali JFS, ReiserFS in XFS, presenetljivo pa je zaostal ext3, ki je privzet v večini distribucij. Klik!

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...

Slo-Tech - V četrtek 22. aprila se bo znotraj Teleinfosa (14:00, dvorana E3) odvijala konferenca z naslovom Software patents kill inovation!?

Gre za mednarodni dogodek, kjer bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij računalništva. Pronicljiv Monitorjev novinar Uroš Mesojedec bo za uvod razložil kaj pravzaprav so običajni patenti in kako se razlikujejo računalniški patenti. Sledilo bo še nekaj uvodnih razlag - vse od možnih ekonomskih do družbenih posledic v kolikor se Evropa odloči, da bo programje možno patentirati.

Nato nastopi zvezda konference Richard M. Stallman, oče projekta GNU, ustanovitelj Fundacije za prosto programje in predvsem avtor slavne licence GPL (pod katero je izdano tudi Linux jedro). V kolikor niste ujeli njegovega obiska v Ljubljani leta 2000, potem je to vaša edinstvena priložnost.

Sledila bo še okrogla miza o koristnosti oziroma bolj verjetno o škodljivosti programskih patentov za malo državico na sončni strani Alp. Debatirali bodo tako predstavniki ministrstva...

Slashdot - Po kopici neuspehov v zadnjih dneh za Redmontsko programsko hišo, se je le zgodil en uspešen dogodek za uveljavljanje njihove poslovne vizije. Ameriška pisarna za patente in blagovne znamke je podjetju dodelila patent številka 6 687 897, na katerega je Microsoft čakal dobra 3 leta. Odslej ima tako edini pravico do uporabe sistemov, metod in podatkovnih struktur, ki združujejo skripte, napisane v enem ali več skriptnih jezikih, v eno samo datoteko XML. Patent ni neposredno povezan z nedavno vloženim v EU in Novi Zelandiji, o katerem smo poročali pred kratkim, saj se slednji nanaša na zaščito zapisa dokumentov. Klik!

Slashdot - Pri CNet.com poročajo o tožbi podjetja Optima Technology. Tožijo Roxio saj naj bi le ta kršil njihov patent 5,666,531.

Če slučajno še nikoli niste slišali za ta patent gre za "sistem za dostopanje do posnetega CD-ROM-a" oziroma po domače: nekdo je patentiral snemanje zgoščenk. Seveda želijo, da Roxio pridobi od njih licenco za uporabo te tehnologije. Akcija pa ima veliko širši pomen saj danes obstaja malo morje programov za zapisovanje. Dodatna zahteva za nakup licence bo podražil marsikateri kvalitetni "shareware" izdelek, pojavi pa se tudi vprašanje kaj bo z raznimi zastonjskimi in predvsem odprtokodnimi implementacijami.

Dobrodošli v čudovitem svetu programskih patentov. Če tudi vi čutite neverjeten bes ob takšnih patentih potem si oglejte stran o prihajajočih patentih v EU in se osvestite o grozotah, ki nas čakajo.

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.