ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je dve leti po izstrelitvi satelita GOCE (Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer), ki z višine 270 km preiskuje Zemljino nagubanost in gravitacijsko polje, objavila posnetke spreminjanja gravitacijskega polja po Zemljinem površju. S tem so dobili do sedaj najnatančnejši model Zemlje oziroma geoid. Tako označujemo površino idealnega oceana, ki bi jo imela Zemlja, če bi ne bilo plimskih sil in morskih tokov, tako da bi jo oblikovala le gravitacija. Poenostavljeno: če bi na katerokoli točko na geoidu postavili žogo, se ta ne bi odkotalila...

Bad Astronomy Blog - Vse najboljše zaté, vse najboljše zateee ... Ne, ne, nismo še tako daleč, da bi praznovali ali z državnim praznikom obeležili rojstni dan celotnega Vesolja. Lahko pa, po pisanju Phila Plaita na blogu badastronomy.com, od zdaj naprej z veliko natančnostjo razpravljamo o njegovi starosti.
Nasina naprava WMAP (Wilkinson Microwave Anisotropy Probe) je bila izdelana z namenom, da z veliko natančnostjo izriše zemljevid Vesolja. Zaznava namreč mikrovalove, ki se širijo že od praktično najbolj oddaljenega vira, ki si ga lahko zamislite: Velikega poka.



Pred nekaj dnevi so objavili prve rezultate, do katerih so prišli s pomočjo podatkov, ki so jih 5 let o vesolju zbirali z WMAP.

• Starost Vesolja je 13.73 milijard let ± 120 milijonov.
• Na zgornji sliki si lahko ogledate razlike v temperaturi na...

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Washingtonpost - Ko so aprila v NASA Goddard Sprace Flight Centru predstavili možnost, da pošljejo v orbito robota, ki bi naj popravil Hubblov vesoljski teleskop, so se znanstvenikom vse zdele samo sanje. Toda sedaj je ravno taka naloga postala že precej verjetna in pri NASI načrtujejo, da bodo robota poslali v orbito nekje v letu 2007.

Po trditvah znanstvenikov je naloga vse prej kot lahka, saj bo moral robot delati v okolju, ki mu nikakor ni namenjeno. Edward J. Weiler, direktor tega centra, omenja, da je naloga tako lahka kot "dvakraten uspešen pristanek na Marsu". Namreč robota bodo morali naučiti odpirati in zapirati vrata ter "predale", odklopiti in priklopiti električne priključke in to vse v precej nezavidljivih pogojih visoko nad površino Zemlje.

Celotna misija, v kateri bi "Dextre", kot je robotu ime, poletel v orbito bi naj stala med 1 in 1.6 miljarde dolarjev, med glavne cilje pa bi spadala menjava giroskopov, zamenjava kamere za novo precej kvalitetnejšo ter popravilo spektrografa....

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu

CNN.com - Hubblovemu teleskopu so dnevi šteti, saj mu bodo nekje med letoma 2006 in 2007 odpovedali giroskop ter baterije. V senci nedavne nesreče vesoljskega čolnička Kolumbija, so pri NASI opustili misel na človeško vzdrževalno misijo kot preveč tvegano.

Kljub temu, da niso polagali veliko upov v povsem robotizirano odpravo, so vseeno razpisali natečaj za rešitev Hubblovih težav brez uporabe živih astronavtov. Rezultati so bili presenetljivi. Izmed 26 rešitev jih je nekaj tako dobrih (in hkrati celo izvedljivih), da še nekdanji skeptiki zdaj razmišlajo ne le o podalšanju teleskopovega življenja, temveč tudi dodajanju novih inštrumentov.

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Stanford - Eno izmed vodil znanstvenega dela je neprestano izpostavljnje hipotez novim in novim napadom. 17. aprila letos bo v tem duhu vesoljsko plovilo Gravity Probe B vzelo v precep splošno relativnost. Natančneje, vpliv masivnega telesa (v tem primeru bo to Zemlja) na gravitacijsko polje. Če teorija stoji, bi morali opaziti dva pojava. Ukrivljanje prostor-časa in gravitacijsko ustreznico površinski napetosti. Zemlja bi naj namreč s svojim vrtenjem v gibanje po isti tirnici pognala tudi delce v svoji bljižini. Kar je nadvse pomembno pri tem pojavu je, da naj bi bil prisoten tudi na mikroskopskem nivoju.

Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno...