vir: Stanford
Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno natančnost potrebujemo in kaj vse moramo za njeno dosego narediti. V vsakem giroskopu na Gravity Probe B bo tako povsem gladka krogla iz niobija, napolnjena s tekočim kristalom. Besedna zveza "povsem gladka" v tem primeru nikakor ni publicistično pretiravanje, saj razbrazdanost ustreza največ trimetrski višinski razliki na površju telesa velikosti Zemlje. Naprednih tehnoloških rešitev pa s tem še ni konec. S tekočim helijem ohlajene na 3 K (K je stopinja kelvina, torej -270° C) so za povrh še superprevodne. Ta pojav bodo uporabili za določanje smeri giroskopov glede na smer, z vrtenjem krogle ustvarjenega, magnetnega polja.
Rezultati bodo v vsakem primeru odločujoči za nadaljnji razvoj moderne fizike, saj bodo bodisi okrepili temelje in postali referenčna točka za nadaljne meritve in izračune bodisi odprli vrata povsem novim teorijam. Zato tudi ni nič čudnega, da je projekt prikrajšal za sredstva med drugim tudi nekaj vesoljskih odprav, ki so bile do zdaj vedno Nasin paradni konj. Vesolje končno ni več le igrišče.
Na novico nas je opozoril Tody.
, kup novih teorij, ki bojo to pojasnjevale.