Slo-Tech - V soboto in nedeljo, 18. in 19. aprila 2020, slovenska Python skupnost organizira konferenco DragonPy. Dvodnevna mednarodna konferenca bo imela poudarek na dobrih praksah na področju spletnega razvoja in podatkovnih znanosti v povezavi s Python jezikom. Predavanja in delavnice so tako zasnovane, da bodo primerne za vse nivoje izkušenj s Pythonom. Poleg samega Python ekosistema bo konferenca naslovila tudi dobre arhitekturne in organizacijske prakse.

Na spletni strani so že na voljo vstopnice ter informacije o programu in predavateljih.

IDC - IDC je pripravil novo raziskavo o številu programerjev oziroma razvijalcev programske opreme in številu zaposlenih s poznavanjem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Analizirali so stanje v 90 najbolj razvitih državah na svetu in ugotovili, da je v njih dobrih 18 milijonov razvijalcev programske opreme.

Zanimiv je podatek, da se 7,5 milijona oziroma 40 odstotkov teh ljudi s programiranjem ukvarja ljubiteljsko. Takšna opredelitev seveda terja nekoliko razlage. IDC mednje šteje vse ljudi, ki v svoji glavni službi niso plačani za razvoj programske opreme, tako da to počno izven rednega delovnika v obsegu vsaj 10 ur mesečno. Razlogi so mnogoteri: od neplačanega ukvarjanja s svojim konjičkom in zabave do...

Finance - Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z...

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Microsoft - Na letošnji Microsoftovi NT Konferenci v Portorožu smo imeli možnost slišati marsikaj o novostih v Windows 7, o čemer smo že pisali. Zanimive pa so stranske posledice povečanega vlaganja v varnost, predvsem višanje tržnega deleža Internet Explorerja 8 in alternativnih brskalnikov, saj menda Microsoftovi operacijski sistemi niso več tako zelo mamljiva tarča za napadalce.

Tako po besedah Eda Gibsona, glavnega svetovalca za varnost v Microsoftu, zaznavajo bistveno povečanje števila napadov na računalnike, na katerih teče Mac OS X ali katera od distribucij Linuxa. Hkrati pa opazarjajo, da ostali ponudniki operacijskih sistemov nimajo rednih ciklov izdajanja popravkov, kot je Microsoftov...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

Slo-Tech - Microsoft Slovenije je letošnji izbor za predstavnika na svetovnem finalu študentskega tekmovanja Imagine Cup prvič opravil v sklopu NT konference v Portorožu. Tema Imagine Cupa 2008 je ekologija, strokovno komisijo pa je prepričala skupina petih študentov z imenom Ogreenizate!, ki jo sestavljajo Martin Breskvar, Anže Furlan, Jernej Gorički, Domen Grabec in Matjaž Horvat. Ustvarili so spletno skupnost, ki uporabnikom omogoča, da se na zabaven način osveščajo o ekološkosti vsakdanjih izdelkov ter tako spodbujajo ljudi k uporabi naravi prijaznih izdelkov. Drugo mesto je zasedla ekipa River Aid, tretje pa Eco Tribe. Zmagovalci se bodo v začetku julija s svetovno konkurenco pomerili v Parizu.

Lugos - V Portorožu bo 29. in 30. septembra potekala druga Linux konferenca. Konferenca je namenjena predvsem poslovni javnosti, zaposlenim v javni upravi, vsekakor pa bo vsak uporabnik Linuxa in drugih odprtokodnih sistemov na konferenci našel nekaj zase.

Izmed malce bolj znanih imen bodo letos predavali: Don Rosenberg, Brian Aker in Steve Best. Na predavanjih bodo poslušalci lahko izvedeli marsikaj o samem gibanju odprte kode, uporabi odprte kode v poslovnem svetu, prav tako pa bodo na račun prišli razvijalci programske opreme in spletni programerji.

Za več informacij pa kar na spletno stran Linux konference.

Slo-Tech - V svetu se dandanes pojavlja trend uvanja odprte kode in rešitev, ki temeljijo na njej. Tako je že marsikatera vlada sprejela odočitve oz. priporočila, da se naj v njihovih uradih in pisarnah uporablja odprta koda. Tudi naša vlada pri tem noče zaostajati, zato nameravajo sprejeti politiko uvajanja odprte kode/sistemov/protokolov v državno upravo. Pri tem jih zanimajo tudi vaši komentarji. Pred tem pa si seveda preberite predlog dokumenta (PDF).

Andraž Tori je že spisal kritiko, ki vam jo lahko le priporočimo v branje, saj izpostavlja marsikatero problematiko te odločitve (predvsem o tem, kako "odprta" je odprta koda, ki jo država podpira).

Slashdot - Na spletni strani časopisa The Economist so spisali zanimiv članek o uveljavljanju odprte kode po svetu in don Kihotskem boju Microsofta z mlini na veter.

Dolgo časa so protagonisti odprte kode poudarjali slabosti zaprtega programja, vendar so bili to bolj osamljeni glasovi, predvsem v računalniški sferi. S člankom v Economistu pa bo odprta koda vzbudila precej več zanimanja tudi v poslovnih okoljih in državnih institucijah.

Microsoft grožnje iz strani OSS (Open Source Software) jemlje zadnje čase vse bolj resno, tudi s podlimi izjavami tipa "odprta koda je rak za gospodarstvo..." in "principi odprte kode so utelešenje komunizma...". No, med drugim je Microsoft ustanovil Shared Source Initiative, ki partnerjem omogoča vpogled v izvorno kodo Microsoftovih izdelkov (ne pa tudi spreminjanje!). S tem pa je Microsoft v nasprotju s svojimi izjavami izpred nekaj let, ko so vodilni trdili, da poznavanje izvorne kode vodi k lažjemu zlonamernemu izkoriščanju slabosti programskih...

The Register - Boj med veliki proizvajalci programske opreme in določenimi tvorci operacijskih sistemov postaja na trenutke podoben lovu na čarovnice. Kljub vsemu lahko opazimo trend zmanjševanja togosti, v primeru, da fleksibilnost pomeni dobiček. Vendar, o Microsoftovem popuščanju smo že poročali.

Tokrat so pri Registru pod drobnogled vzeli raziskavo analitske hiše Gartner, ki je preverjala stroškovno smiselnost prehoda na odprto kodo. Rezultati, ki so jih objavili pri prej omenjeni hiši, so namreč presenetljivi. Tako ugotavljajo, da sicer odprta koda pomeni velik prihranek pri strežniških sistem, medtem ko naj bi bili prihranki pri pisarniških sistemih premajhni. Tako kot razlog navajajo predvsem prenovo licenc ali nakup povsem nove programske opreme, namenjene specifičnemu delu.

Kakorkoli, pri Registru so pokazali veliko mero zrelega razmišljanja, in se na rezultate odzvali precej skeptično. Vsekakor vredno branja.

Finance -

Na NT konferenci v Portorožu, ki se odvija te dni, je Microsoft predstavil nekaj svojih novih izdelkov: Windows Server 2003, Visual Studio .NET 2003 in 64-bitno različico podatkovnega strežnika SQL Serverja 2000. Z njimi naj bi Microsoft dal tokrat javno glavni poudarek na varnost in zanesljivost, kar je bilo pri Microsoftu po izkušnjah njegovih uporabnikov vedno na drugem mestu -- za funkcionalnostjo. Čas bo seveda pokazal svoje ...

Hkrati je ob začetku konference minister za inf. družbo Pavel Gantar pozitivno označil Microsoft glede slovenjenja programske opreme, a hkrati obljubil ukrepe, ki bodo zagotovili konkurenčnost na telekomunikacijskem trgu in nasploh na trgu informacijske tehnologije. Spremembe bodo tudi pri e-poslovanju in e-podpisu. Izvirna novica.

PC Linux Online -

Novell bo v naslednjo različico operacijskega sistema NetWare vgradil komponente in standarde z odprto kodo. Na letni konferenci uporabnikov BrainShare je namreč naznanil, da bo novo različico NetWare 7.0 in GroupWise, orodje za sporočanje in skupinsko delo, moč poganjati tako na jedru NetWare, kot tudi Linux.

Podjetje si prizadeva, da bi pridobilo razvijalce odprtokodnih sistemov za razvoj lastnega programja. V ta namen so že postavili spletno stran Novell Forge, ki razvijalcem omogoča prenos, spreminjanje in izmenjavo odprte izvorne kode. Več o tem.

Slo-Tech - Z dotičnimi besedami je naša bwana, PaJo, pospremil pod spodajležečemu ležeči URL.

Verjeli ali ne, 30. avgusta in 1. oktobra se bo v Portorožu odvijala prva Linux Konferenca -- na katere so bili lokalni strokovnjaki ter zanesenjaki do sedaj primorani hoditi (izključno) v tuje dežele. Govorilo se bo o marsičem, tako da bi jo z veseljem obiskal še jaz. Žal pa me je -- v afektu -- neprijetno presenetila cena prijave: reci inu piši 69.600 sit. Klik!

Roko na srce, nad tem ne bi smel biti presenečen -- kljub temu, da govorimo o "Linuxu". Gre namreč za strokovno konferenco, ki konkurira samim Microsoftovim konferencam. Te pa ponavadi trajajo kak dan dlje, cenovno pa so desettisočaka dražje; napak pa ni niti predpostavka, da udeleženci od Microsofta vedno pričakujejo več 'gradiva' ter bonusov. Po tej plati bodo prostokodovniki ceno s svojim dogodkom primorani nad-upravičiti -- kar pa ne dvomim, da jim bo uspelo. ...

Slashdot - Poslovnim glavam v ZDA se zdi Internet preveč nezanesljiv, da bi lahko iz njega 'kovali denar'. Nikakor se ne morejo sprijazniti s tem, da mrežo upravlja tisoče in tisoče akterjev, od velikih podjetij do univerz, šol in posameznikov. Ker je poslovni svet spodletel pri tem, da bi na veliko služil denar preko interneta (prodaja, storitve...), so začeli kritizirati samo filozofijo in tehnologijo na kateri sloni. Želijo namreč nekaj kar bi se dalo bolje nadzorovati in upravljati, po možnosti centralizirano. Zdi se, da je vedno več poskusov, ki želijo internet narediti čimbolj poslovnega (komercialnega), pri tem pa se vedno bolj pozablja na tiste osnovne stvari zaradi katerih je tako uspešen in prilubljen - svoboden pretok informacij, pluralnost, šolstvo in ne-reguliranost.
Kakšen internet pravzaprav hočemo?