Hlajenje

Kartica sicer ni ravno peklenska pošast, vseeno pa velja poskrbeti za hlajenje.

Brušenje GPU čipa

Pri tovrstnem pakiranju je čip skoraj veno konkaven ali konveksen, kar nikakor ne pripomore k hlajenju, zato ga je potrebno zravnati.
Ker pri prevelikem navdušenju obstaja nevarnost, da zbrusite preveč, si velja narisati na čip oznako, ki kaže kako enakomerno je stvar zbrušena. Sam sem za to uporabil belo barvico in z njo naslikal lično snežinko.

Gladko, kot dojenčkova ritka

Hlajenje RAM-a

Nič pretresljivega, le kopica majhnih hladilnih reber prileplenih z "domačim" termalnim epoksijem, torej mešanico epoksija in silikonske termalne paste.

Hlajenje GPU-ja

Kot naročen za to nalogo je Intelov BOX hladilnik priložen FC-PGA Coppermineom, no skoraj.

Prva je, da je precej višji od GPU-ja.

Precej več praglavic mi je delala nestandardna razporeditev lukenj. Na koncu sem se odločil izdelati adpter iz pleksija. Hkrati se bom lahko s tem končno znebil groznega rozastega pleksija, ki sem ga staknil neznano kje.
Po treh neuspelih poskusih, ali natančneje slabih zasnovah je končno nastalo nekaj prebavljivega. Verjetno mi ni treba poudariti, da sem vrlo slikal le prvi poskus.

Hladilnik je bil že zaradi svoje prejšne službe zravnan in nato še zglajen z 600-zrnatim brusnim papirjem.
V končni fazi vse skupaj izgleda takole:

Navijanje sistema

Ako nameravati iti do konca in po možnosti še malo dle, se splača posebaj poiskati mejo za procesor (in preostali sistem) in grafično kartico. Kajti ako je kakšna komponenta tik pred odklonitvijo sodelovanja, lahko to upliva na navijanje ostalih. Z iskanjem popolnega ravnovesja se bomo ukvarjali na koncu, najprej poglejmo s čim bo MX sodeloval.
Procesor je Pentium 4 2,4C na matični plošči Asus P4C800-E Deluxe z za 512 MB Kingstonovih PC3500 (BH-5 čipi) HyperXov v dveh ploščicah. Napajalnik je Chieftecov 420 vatnež. Ostala navlaka je bolj ali manj nepomembna.
Operacijski sistem so zaenkrat Windows 2000 Professional SP4. Splošno sprejeto je, da so Detonatorji 44.03 najboljša izbira za 3D Mark 2001, nekoliko neposrečeno je le, da imam DirectX 9.0b, ampak nič ne de, tekom dogodkov, bom tako ali tako verjetno prešel na WindowsXP.

Matična plošča je ovešena z Vdroop, Vdimm in Vagp (hkrati tudi Vdd) modifikacijami, NB hladi tovarniški hladilnik (le termalna pasta je zamenjana), nanj je poveznjen še 60 mm YS-Techovim ventilator. Procesor hladi priložen hladilnik (seveda s spodobno termalno pasto). Vsi ventilatorji so priključeni neposredno na napajalnik (ne preko matilčne plošče).
Na prevetrenost ohišja sem težko ponosen, le stranica je odprta, po potrebi bom dodal še kakšen 120 mm ventilator.

Najvišja stabilna frekvenca procesorja je 3496 MHz z napetostjo 1,6 V, kar pri mnogokratniku 12 nanese 291 MHz FSB. Vagp je 1,8 V. RAM-i delujejo v načinu 5:4 (233 MHz) pri zakasnitvah 2-2-2-5 in napetosti 3,2 V, Vagp je 1,8 V. PAT je vklučen, kot tudi Turbo način. DRAM burst length je 8, DRAM Idle Timer: infinite, DRAM Refresh Rate 64 μs. Hyper-Threading je zaradi izbire operacijskega sistema izključen. Frekvenca AGP vodila je 72 MHz, PCI pa 36 MHz.

V BIOS-u je še nekaj nastavitev, kot je frekvenca AGP vodila, AGP aparture size, izklopitev vseh integriranih naprav... s katerimi se bom ukvarjal, ko bo vsaka točka štela.

Tweakanje

Za začetek sem pognal test pri bolj ali manj privzetih nastavitvah. Te vklučujejo prej našteto, le da je bil procesor na "samo" 280*12. 2962. Ah ja, še veliko dela na čaka. Nekoliko hladen tuš je bilo tudi spoznaje, da prehod na 291 MHz ni spremenil rezutata niti za piko .

Windows 2000

Do neke mere (toliko, da je bilo vsakodnevno delo mogoče) so bila ta potweakana že prej. Ker so te optimizacije trivijalne in jih je moč najti širom preko interneta, se v njih ne bom poglabljal. Poglejmo si raje, kaj lahko storimo, ko imamo pred očmi le en cilj.

Najbolj osnovna stvar, ki jo lahko naredite je, da željenemu programu nastavite prioriteto na "Real-Time". To lahko naredite bodisi preko Task Managerja, bodisi zaženete program preko ukaza start. Najelegantnejša rešitev je gotovo uporaba CMD skripte, kar sem naredil tudi sam. V prazno tekstovno datoteko napišete

Start /realtime 3DMark2001SE.exe

Naslednja žrtev so servisi. Za delovanje 3D Marka ne potrebujete skoraj nobenega, zato jih kar pogumno izklopite, namreč tistih, ki so nujni za delovanje sistema, tako ali tako ni mogoče izklopiti. Kar nekaj klikanja, kaj? Tudi to opravilo si lahko olajšamo s preprosto skriptno datoteko. Za vsak servis dodamo vrstico net stop "[ime servisa]" (narekovaji so zato, ker imajo nekateri servisi ime sestavljeno iz večih besed):

net stop "Windows Management Instrumentation" net stop "Server" net stop "Removable Storage" net stop "Logical Disk Manager" net stop "Workstation" ...

V končni fazi bi vam moralo teči zelo malo procesov:

RivaTuner

Ako ga morda še ne poznate, RivaTuner je priričen programček za nastavljanje "skritih" nastavitev v gonilnikih ter navijanje.

Vklopite si Power user način in se malo razglejte naokoli.
Nas bosta zanimali postavki "Low level system settings" in "DirectDraw and Direct3D settings".
Prva omogoča navijanje, h kateremo se bomo vrnili kasneje, in nekaj nastavitev povezanih z AGP-jem. Vklopiti velja tako "fast writes", kot tudi "sideband addressing". Če je katera izmed možnosti neaktivna, jo lahko prisilite k sodelovanju v zavihku "NVStrap driver". Mnogi trdijo, da ti dve nastavitvi neugodno uplivata na navijanje pri starejših karticah. nVidia je recimo onemogočila Sideband addressing pri prvi generaciji GeForceov, ker so imeli prevelike težave s stabilnostjo. Nekateri proizvajalci so te omejitve sicer obšli s tem, ko so zasnovali lasten PCB (moj Asus sodi mednje), ampak vseeno se velja spomniti na to, ko ne gre več.
Ker napačne (preveč agresivne) nastaitve tu lahko povzročijo pretežno nedelovanje sistema, si velja zapomniti, da se, če med nalaganjem Oken, po tem, ko se prijavite, držite tipko CTRL, packanje v RivcaTunerju ne aktivira.

Sedaj pa še nastavitve povezane z Direct3D gonilniki (z OpenGL se ne bomo ukvarjali, ker je 3D Mark 2001 izključno Direct3D test, tako ali tako pa so analogne Direc3D nastavitvam).
Pod "Mipmapping" se velja pozabavati z LOD, za kar je potebno vklopiti "Enable user bitmaps". Začetni razpon je sicer precej omejen, zato ga zvečajte (vrednost 15 omogoči celoten interval) v "Power User"->"Nvidia\Global\". O tem kako in kaj z LOD je kopica mnenj. Zdi se mi, da je izrazito odvisen od GPU-ja in verjetno celo od sistema. Še najbolj salamonska vrednost je 4, ako pa ima kdo kakšne boljše ideje, pa se naj ojunači. To je še ena izmed nastavitev, za katero velja, da bom z njo bolj resno eksperimentiral, če mi bo manjkalo samo še prgišče pik.
Gremo naprej. "Depth Buffering" se mi zdi, da ne igra nikakršne vloge, saj DirectX 8 in novejši teh vrednosti ne upošteva, čeprav tu nisem povsem prepričan v svoj prav. Nekaj testov je še DirectX7. Predlogi?
Zavihek "Blitting" je pomben samo za DirectDraw, tako da ga lahko preskočimo.
Pod "VSynic" izklopite vertikalno sinhornizacijo vedno in povsod. "Prerender" zgleda kot še ena zanimiva nastavitev, še posebaj zato, ker je grafična kartica ozko grlo, a mi ni nikjer uspelo najti kakšnih pametnih priporočil do koliko se ga splača potisniti, zaenkrat naj ostane pri 3.
Pri teksturah kaj več od preklopitve "Texture filtering preferences" na kaj drugega kot "Highest preformance" niti ni za postoriti, kot tudi ne v zavihku "Compatibilty".
Ostane le še zameglevanje tekstur, ki ga nonšalantno izklopimo.

Poglejmo, kaj smo z vsem tem copranjem pridobili. Hip, hip, strašni trik, 3187 točk. Napočil je čas za navijanje ...

Modificiranje +3,3 V linije napajalnika

Večina ATX napajlnikov ima senzorsko linijo za +3,3 V, kar nam omogoča podobno postopanje kot pri ostalih modifikacijah napetosti.
Ponavadi je rjave barve, druga je vedno oranžna, in tanjša izmed dveh zič, ki izhajata iz istega pina. Ako je takšnih dvojic več, vaš napajalnik nadzoruje več napetosti, potemtakem lahko postopek seveda ponovite tudi za ostale.

Skratka, nekako moramo izsiliti padec napetosti na senzorski liniji. V ta namen zaporedno z njo vežemo 10 Ω fiksen upor (v praksi žico prerežemo in vežemo le-tega med odrezana konca) nanj pa vzporedno (torej povežemo z zemljo) 1k Ω trimer.
Na začetku ga nastavite na največjo upornost in jo nato zmanšujte dokler napetost ne doseže željene vrednosti.
V kolikor vas skrbi, da boste kaj uničili med testiranjem, lahko napjalnik zaženete brez matične plošče tako, da naredite kratek stik med pinom 14 (zelena žica) in zemljo (katerakoli črna žica).