Slo-Tech - Ljudje smo stalno navzoči v vesolju že dobrega četrt stoletja, odkar je 2. novembra 2000 na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela prva posadka. Že dolga desetletja pred tem so bili ljudje v orbiti dlje časa, in sicer na postajah Skylab, Saljut in Mir, a s presledki. Od konca leta 2000 pa človeška noga ni nikdar zapustila ISS-a, s tem pa tudi Zemljine orbite in vesolja. Vesolje se začne 100 kilometrov nad tlemi, ISS pa kroži približno 400 kilometri nad Zemljo.
Zadnjega oktobra 2000 so William Shepherd, Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljev na raketi sojuz odbrzeli na ISS, ki je do danes gostila približno tristo ljudi. Ti so v tem času izvedli več kot 4000 znanstvenih eksperimentov, iz česar je nastalo več kot 4400 znanstvenih člankov. Graditi so jo začeli leta 1998, ko je bil svet še precej drugačen od današnjega, hladne vojne je bilo konec, sodelovanje med nekdanjima blokoma pa čedalje bolj zgledno. Eden izmed rezultatov je bil ISS kot naslednika Mira.
A ISS ne bo večna. Njena predvidena življenjska doba je 30 let, torej se leta 2030 obeta deorbitiranje. Doslej je ISS stala 150 milijard dolarjev, NASA pa letno porabi tri milijarde dolarjev za vzdrževanje. Da je takšen projekt sploh dobil zeleno luč, so v 90. letih obljubljali raznorazne znanstvene preboje z raziskavami v vesolju, od zdravila proti raku do raziskav temne snovi. ISS je pridelala precej znanstvenih rezultatov, ni pa rešila nobenega velikega problema človeštva, kar ni nič presenetljivega. To nikoli ni bil njen namen.
ISS je namesto tega prinesla zavedanje o pomenu vesoljskih raziskav med slehernika, hkrati pa je strokovnjakom omogočila razvoj tehnologij za njeno vzdrževanje. Človeštvo je pokazalo, da je vendarle sposobno skupnega napora in zavezanosti velikemu cilju. Četrt stoletja je brez večjih težav obratovala zadnja postojanka človeštva. ISS in ves pogon za njenim obratovanjem je omogočil vzpon zasebnih podjetij, ki danes ne le vozijo v vesolje, temveč bodo gradila in upravljala bodoče vesoljske postaje. In nekoč bomo šli na Mars.
Medtem se pojavlja zelo upravičeno vprašanje, zakaj ISS deorbitirati. Na trenutni višini bo brez stalnega vzdrževanja in popravljanja trajektorijo padla na Zemljo tudi sama od sebe, a ni treba, da je tako. Če bi jo dvignili v višje orbite, bi jo lahko konzervirali kot ostanek nekih pionirskih časov. NASA meni, da bi bilo to predrago, zato bo SpaceX prejel milijardo dolarjev za razvoj plovila, ki bo varno poslalo ISS nekam v Pacifik.
Na ISS so izvedli toliko eksperimentov, da včasih pozabimo, da je sama ISS bila eksperiment. Presneto uspešen.
Ne vem, meni se zdi, da se tak manever veliko bolj splača kot pa uničenje za 1 mia USD, konec koncev bi lahko teoretično imeli za vedno nad seboj muzej začetka človekove ekspanzije v vesolje za ceno 1,55 mia USD. Bakšiš.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ne vem kako je lahko dražje potisnit ISS globlje v vesolje kot dat milijardo (+ par aneksov) Musku da je parkira v ocean? Ampak ja, ISS je odslužil svoje, in že nekaj časa se ne delajo nobeni eksperimenti in nima čisto nobene dodane vrednosti razen pošiljanja astronautov na par mesečno popravljanje in flikanje, ker se zadeva razpada. Zdaj bi bilo bolj zanimivo imet neko bazo na luni, ampak to bi moral bit mednarodni projekt, ker ena država ne more pokrit tako visokega stroška!
Glede na to, da človeštvo ne zna več pristati na Luni (no, razen Kitajcev>) je neka bazi na Luni čista utopija...
Kljub temu, da ima privat podjetje reusable raketo, kmalu tudi Kitajci, kopija/upgrade Falcon 9, samo na metan, manjka vesoljska ladaja, ki bi letela samo med Zemljo in Luno.
Da ne govorimo potem še o orbitalni postaji okoli Lune, ki bi imela lunar lander za pristanek na Luni.
Musk zdaj teži s svojim Starshipom kot Lunar landerjem, ampak škatla je preprosto prevelika in preveč goriva bo šlo samo za deorbitanje iz Zemlje.
Glede na to, da človeštvo ne zna več pristati na Luni (no, razen Kitajcev>) je neka bazi na Luni čista utopija...
Čez 2-3 leta gremo spet na luno in ne samo zapičiti zastavo, ampak za več dni oz tednov. Baza na luni ni več daleč. Kar se mednarodnega sodelovanja tiče, tudi to že imamo.
Pri spremembi podpisa lahko traja nekaj časa, da le-ta postane vidna.
Glede na to, da človeštvo ne zna več pristati na Luni (no, razen Kitajcev>) je neka bazi na Luni čista utopija...
Čez 2-3 leta gremo spet na luno in ne samo zapičiti zastavo, ampak za več dni oz tednov. Baza na luni ni več daleč. Kar se mednarodnega sodelovanja tiče, tudi to že imamo.
A nista to že delala Tesla in tista hvud bejba v začetku prejšnjega stoletja? Fončke bi potemtakem imeli tudi brez obiska Lune, nanjo bi poslali zgolj strojčke in robotke. To bi bilo dosti bolj racionalno, se pa ne bi dotaknilo plebsa v taki meri ... Tudi teorije zarote o Kubricku in posnetem pristanku verjetno ne bi zaživele.
Verjetno v neki bližnji prihodnosti ne bonobene baze na mesecu. Še manj kakega rudarjenja,..mars ostaja cilj za prihodnje generacije, musk pa bo moral svojo libertarno utopijo iskati na zamlji.
Čez 2-3 leta gremo spet na luno in ne samo zapičiti zastavo, ampak za več dni oz tednov. Baza na luni ni več daleč. Kar se mednarodnega sodelovanja tiče, tudi to že imamo.
Na nobeno luno ne gremo čez 2 ali 3 leta. In niti kamorkoli drugam ne. Imamo ključni problem, ki ga do zdaj še nismo rešili. In nismo nič bliže rešitvi kot kadarkoli prej.
Čez 2-3 leta gremo spet na luno in ne samo zapičiti zastavo, ampak za več dni oz tednov. Baza na luni ni več daleč. Kar se mednarodnega sodelovanja tiče, tudi to že imamo.
Na nobeno luno ne gremo čez 2 ali 3 leta. In niti kamorkoli drugam ne. Imamo ključni problem, ki ga do zdaj še nismo rešili. In nismo nič bliže rešitvi kot kadarkoli prej.
Skrivnožnež, a govoriš potencialno o 1 wey ticket?
A nista to že delala Tesla in tista hvud bejba v začetku prejšnjega stoletja? Fončke bi potemtakem imeli tudi brez obiska Lune, nanjo bi poslali zgolj strojčke in robotke. To bi bilo dosti bolj racionalno, se pa ne bi dotaknilo plebsa v taki meri ... Tudi teorije zarote o Kubricku in posnetem pristanku verjetno ne bi zaživele.
Nekje polovica tehnoloških pripomočkov, ki jih uporabljamo v našem vsakdanu, je nastala v okviru programa Apollo in raziskovanja vesolja nasploh. Primer: SSD.
Verjetno v neki bližnji prihodnosti ne bonobene baze na mesecu. Še manj kakega rudarjenja,..mars ostaja cilj za prihodnje generacije, musk pa bo moral svojo libertarno utopijo iskati na zamlji.
Artemis IV.
The Artemis program is a Moon exploration program led by the United States' National Aeronautics and Space Administration (NASA), formally established in 2017 via Space Policy Directive 1. The program is intended to reestablish a human presence on the Moon for the first time since the Apollo 17 mission in 1972, with a stated long-term goal to establish a permanent base on the Moon and facilitate human missions to Mars.
Na nobeno luno ne gremo čez 2 ali 3 leta. In niti kamorkoli drugam ne. Imamo ključni problem, ki ga do zdaj še nismo rešili. In nismo nič bliže rešitvi kot kadarkoli prej.
Ker je zemlja ploščata in je na nebu neprebojna kupola na katero so pripete zvezde, luna je pa zgolj hologram, sonce je lokalno, piramide so pa zgradili velikani z antično vesoljsko tehnologijo, ki so jo vesoljci prinesli iz druge dimenzije preko magičnega portala?
Dajte si malo prečitati o programu Artemis preden še naprej špekulirate po občutku. Lahko je dostopati do informacij, saj so dostopne vsem.
Pri spremembi podpisa lahko traja nekaj časa, da le-ta postane vidna.
A nista to že delala Tesla in tista hvud bejba v začetku prejšnjega stoletja? Fončke bi potemtakem imeli tudi brez obiska Lune, nanjo bi poslali zgolj strojčke in robotke. To bi bilo dosti bolj racionalno, se pa ne bi dotaknilo plebsa v taki meri ... Tudi teorije zarote o Kubricku in posnetem pristanku verjetno ne bi zaživele.
Nekje polovica tehnoloških pripomočkov, ki jih uporabljamo v našem vsakdanu, je nastala v okviru programa Apollo in raziskovanja vesolja nasploh. Primer: SSD.
Verjetno v neki bližnji prihodnosti ne bonobene baze na mesecu. Še manj kakega rudarjenja,..mars ostaja cilj za prihodnje generacije, musk pa bo moral svojo libertarno utopijo iskati na zamlji.
Artemis IV.
The Artemis program is a Moon exploration program led by the United States' National Aeronautics and Space Administration (NASA), formally established in 2017 via Space Policy Directive 1. The program is intended to reestablish a human presence on the Moon for the first time since the Apollo 17 mission in 1972, with a stated long-term goal to establish a permanent base on the Moon and facilitate human missions to Mars.
Na nobeno luno ne gremo čez 2 ali 3 leta. In niti kamorkoli drugam ne. Imamo ključni problem, ki ga do zdaj še nismo rešili. In nismo nič bliže rešitvi kot kadarkoli prej.
Ker je zemlja ploščata in je na nebu neprebojna kupola na katero so pripete zvezde, luna je pa zgolj hologram, sonce je lokalno, piramide so pa zgradili velikani z antično vesoljsko tehnologijo, ki so jo vesoljci prinesli iz druge dimenzije preko magičnega portala?
Dajte si malo prečitati o programu Artemis preden še naprej špekulirate po občutku. Lahko je dostopati do informacij, saj so dostopne vsem.
Še vedno ne moreš dokazati, da SSD-ja ne bi bilo brez obiska lune. Tako da je to akademska razprava, lahko da bi ga dobili kasneje, kako drugo stvar prej, ker bi šla sredstva drugam.
Še vedno ne moreš dokazati, da SSD-ja ne bi bilo brez obiska lune. Tako da je to akademska razprava, lahko da bi ga dobili kasneje, kako drugo stvar prej, ker bi šla sredstva drugam.
Si začel filozofirati. V okviru vesoljskih misij je nastalo preko 30.000 pripomočkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in nedvomno je naše življenje, vsaj kar se tehnologije tiče, na račun teh misij bolj bogato in napredno. Če se ne bi ukvarjali z vesoljem, bi tudi, če bi sredstava vlagali drugam, bili enostavno manj tehnološko napredni. Vesolje je zelo rentabilen in profitabilen biznis, ki definitivno ni smisel samemu sebi.
Pri spremembi podpisa lahko traja nekaj časa, da le-ta postane vidna.
Dajte si malo prečitati o programu Artemis preden še naprej špekulirate po občutku. Lahko je dostopati do informacij, saj so dostopne vsem.
Artemis je čisto soliden program, če odšteješ SLS. Cel uspešen, lepo je na prvi misiji obkrožil Luno in prišel nazaj.
Brez problemov bi lahko uporabili Falcon Heavy. Je pa mogoče vprašanje, če je ta sposobna poslati 27 ton proti Luni kot SLS. Je pa reusable, pa naj združijo dve izstrelitvi, povežejo tisti dve vesoljski ladji in jo pošljejo proti Luni. Docking v vesolju je danes peace of cake...
Še vedno ne moreš dokazati, da SSD-ja ne bi bilo brez obiska lune. Tako da je to akademska razprava, lahko da bi ga dobili kasneje, kako drugo stvar prej, ker bi šla sredstva drugam.
Si začel filozofirati. V okviru vesoljskih misij je nastalo preko 30.000 pripomočkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in nedvomno je naše življenje, vsaj kar se tehnologije tiče, na račun teh misij bolj bogato in napredno. Če se ne bi ukvarjali z vesoljem, bi tudi, če bi sredstava vlagali drugam, bili enostavno manj tehnološko napredni. Vesolje je zelo rentabilen in profitabilen biznis, ki definitivno ni smisel samemu sebi.
