Slo-Tech - Ljudje smo stalno navzoči v vesolju že dobrega četrt stoletja, odkar je 2. novembra 2000 na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela prva posadka. Že dolga desetletja pred tem so bili ljudje v orbiti dlje časa, in sicer na postajah Skylab, Saljut in Mir, a s presledki. Od konca leta 2000 pa človeška noga ni nikdar zapustila ISS-a, s tem pa tudi Zemljine orbite in vesolja. Vesolje se začne 100 kilometrov nad tlemi, ISS pa kroži približno 400 kilometri nad Zemljo.

Zadnjega oktobra 2000 so William Shepherd, Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljev na raketi sojuz odbrzeli na ISS, ki je do danes gostila približno tristo ljudi. Ti so v tem času izvedli več kot 4000 znanstvenih eksperimentov, iz česar je nastalo več kot 4400 znanstvenih člankov. Graditi so jo začeli leta 1998, ko je bil svet še precej drugačen od današnjega, hladne vojne je bilo konec, sodelovanje med nekdanjima blokoma pa čedalje bolj zgledno. Eden izmed rezultatov je bil ISS kot naslednika Mira.

A ISS ne bo večna. Njena...

Slo-Tech - Ruska vesoljska agencije je danes sporočila, da bodo prihodnje mesec na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) poslali novo plovilo sojuz, ki bo na Zemljo pripeljalo dva ruska in enega ameriška astronavta. Kapsula Sojuz MS-22, ki jih je pripeljala tja, je namreč izgubila hladilno tekočino v zunanjem plašču, zato povratni let z njo ne bi bil varen. Čeprav luknjica meri manj kot milimeter, izdolbel pa jo je mikrometeorid, je to dovolj, da je ušlo vso hladilno sredstvo. Zato bo tja 20. februarja poletel Sojuz MS-23.

Ta bi po prvotnih načrtih moral poleteti marca in tja peljati novo posadko, a so se načrti sedaj morali spremeniti. Sojuzi so sicer edina plovila, ki jih ima Rusija na razpolago za dostavo posadk do ISS. Ko so leta 2011 nehali leteti raketoplani Space Shuttle, so bila to nekaj let tudi sploh edina plovila, ki so vozila ljudi v vesolje. Medtem se bo poškodovani Sojuz MS-22 na Zemljo vrnil brez posadke, a s tovorom, ki ni zelo občutljiv na temperature.

Čeprav trenutno na ISS...

Slo-Tech - Po podatkih Evropske vesoljske agencije je v orbiti okrog Zemlje okrog 34.000 predmetov, ki so večji od 10 centimetrov in predstavljajo nevarnost za satelite in plovila. Kljub majhnosti imajo ob obodnih hitrostih več kilometrov na sekundo dovolj kinetične energije, da naluknjajo tudi najtrše materiale. Provenienca teh smeti je zelo različna, jim pa sledijo, da se izognejo trkom z delujočimi sateliti, mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in plovili. Največ jih nastane ob trkih v vesolju, denimo dveh satelitov pred enajstimi leti. Donald Kessler je že leta 1978 izračunal, da bi se lahko zgodila verižna reakcija trkov, saj bi vsak ustvaril ogromno delcev, ki bi trčili z naslednjimi sateliti, kar bi lahko v najhujšem primeru človeštvo priklenilo nazaj na Zemljo, saj bi uporaba orbite postala preveč nevarna.

Vrnimo se v sedanjost. Na ISS kot povsod, kjer prebivajo ljudje, nastajajo smeti. Te predstavljajo težavo, saj je prostor na ISS dragocen, odmetavanje v orbito ni zaželeno (če ne...

NASA - Ameriška astronavta Doug Hurley in Bob Behnken, ki sta konec maja na Mednarodno vesoljsko postajo prvič poletela v zasebnem plovilu - SpaceXovi kapsuli Crew Dragon, sta se brez zapletov vrnila na Zemljo. Zgodovinski uspeh na široko odpira vrata komercialnim poletom v vesolje s posadko.

Ko se je 30. maja z izstrelišča na Floridi uspešno odlepil Falcon 9 s kapsulo Crew Dragon, v kateri sta na ISS potovala Američana Doug Hurley in Bob Behnken, je šlo za izjemen zgodovinski mejnik: prvi polet s človeško posadko na zasebnem vesoljskem plovilu. Toda za popoln uspeh je bilo seveda potrebno dobiti oba moža tudi živa in zdrava nazaj iz orbite, ker se enosmernih vsemirskih popotovanj ta hip še ne gremo. Tudi v tem oziru je šla odprava kot po maslu, kajti v nedeljo, dobrih deset minut pred deveto po našem času, je prvi Zmaj s posadko jugozahodno od Floride pljusknil v morje. Astronavta sta tako v vesolju preživela 64 dni, od tega 62 na sami vesoljski postaji.

Sprva je bil predvideni...

NASA - Na današnji dan pred 20 leti je ruska raketa Proton v orbito ponesla modul Zarja, ki je meril 13 x 4 metra in tehtal 19 ton. Do danes se ji je pridružilo še šestnajst modulov pod tlakom in več zunanjih modulov. Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je stara 20 let. Gre za enega največjih uspehov človeške vrste, a v zadnjih mesecih je imela ISS precej težav, zato se upravičeno postavlja vprašanja, kako dolgo bo še delovala. Po trenutnih načrtih naj bi jo upokojili leta 2028 ali pozneje.

ISS ni le tehnični in inženirski dosežek, temveč predstavlja spomenik sodelovanju med narodi. Pri projektu, ki sta ga začeli Rusija in ZDA, danes sodelujejo še Japonska, Kanada in Evropska vesoljska agencija. ISS je eden izmed projektov, ki terjajo nenehno komunikacijo med...

AFP - Nesreča vesoljskega vozila Sojuz MS-10 s človeško posadko, ki se je minuli teden primerila med izstrelitvijo v Bajkonurju v Kazahstanu, kot kaže ne bo imela večjih posledic za vesoljsko sodelovanje ZDA in Rusije. Čeprav preiskava incidenta še ni končana, pa je izvršni direktor NASE, Jim Bridenstine med razgovorom na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi novinarjem povedal, da se vsaka ponesrečena misija ne konča tako srečno, kot se je ta. Zato pričakuje, da bodo decembra, ko je načrtovana zamenjava posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), astronavti in kozmonavti tja znova potovali na krovu Sojuza. Polet je bil sicer doslej načrtovan za 20. december.

Izvršni direktor Roskozmosa, Sergej Krikaljov...