BASIC je bil v 70. in zgodnjih 80. letih za mnoge uporabnike prvo okno v svet programiranja. Napisala sta ga Rick Weiland in Bill Gates, uporabnikom pa je omogočal sorazmerno preprosto in razumljivo sporazumevanje z računalnikom. Ukazi, kot je 10 PRINT 'Hello' ali 20 GOTO 10, so pač obče razumljivi. BASIC je bil interpreter, torej je ukaze sproti prevajal v strojni jezik, vrstico po vrstico.
S 6955 je BASIC v zelo malo prostora, ki je bil tedaj žafransko drag, stlačil veliko funkcionalnosti. Hkrati je tekel na poceni strojni opremi, saj je bil procesor MOS 6502 nekajkrat cenejši od konkurence. Tudi zato so se njegove variante znašle marsikod, denimo v Atariju 2600 in Commodorjevih računalnikih. Commodore je za licenco za BASIC 6502 odštel 25.000 dolarjev, kar je bil enkratni znesek brez deleža v prodanih računalnikih ali omejitvah. Commodore je kasneje prodal milijone računalnikov z BASIC-om, od česar Microsoft ni imel nič.
Sedaj torej lahko pokukamo v kodo verzije 1.1, ki vsebuje številne popravke v primerjavi s prvo verzijo. Na današnjih računalnikih neposredno ne teče, lahko pa jo poganjamo na emulatorjih ali implementacijah FPGA. To tudi ni prva koda iz preteklosti, ki jo je Microsoft odprl. Lani so pokazali DOS 4.0, stari Word je javen že desetletje, prav tako koda originalnega Altair BASIC-a iz leta 1975.
Ne pozabimo - Microsoft, ki je bil nekoč velik nasprotnik odprte kode, ima danes v lasti Github in na njem razkriva svojo, resda staro, izvorno kodo.
