Tisti čas so bili računalniški programi zapisani na luknjanih karticah, ki so jih v računalnike nalagali eno za drugo. Problem je bil, da so tako lahko izvajali le predpripravljene programe in le enega hkrati. Kemeny in Kurtz sta želela razviti sistem, ki bi omogočal hkratno rabo več uporabnikom, ki niso strokovnjaki. Prav tako sta želela najti način za enostavno sporazumevanje z računalnikom in krmiljenje. Nastal je BASIC.
Tako kot danes veliko programskih jezikov izvira iz C-ja, tudi BASIC ni samonikel. Vsebuje sestavne dele, ki so jih poznali že v Darsimcu (Dartmouth Simplified Code), DOPE-u (Dartmouth Oversimplified Programming Experiment) in seveda Fortranu (Formula Translator).
Ne pozabimo, da leta 1964 mikroprocesor sploh še ni obstajal; Intel ga je izumil leta 1971. Zato so bila zlata leta za domače računalniške zanesenjake in programiranje 70. in zlasti 80. leta prejšnjega stoletja. Pisanje programov je bilo tedaj nekaj običajnega za vse navdušene lastnike računalnikov, ki so v veliki meri uporabljali prav BASIC. BASIC se je sprva hitro razširil po Dartmouth Collegeu, kjer ga je hitro začelo uporabljati več kot 80 odstotkov študentov - impresivna številka, saj se je Dartmouth College tedaj posvečal v glavnem klasičnim umetnostim (artes liberales).
BASIC je kmalu osvojil cel svet. Tudi Microsoft je začel z BASIC-om, saj je Bill Gates napisal verzijo za MITS Altair, potem pa pustil študij na Harvardu in šel ustanovit Microsoft. To je bila brez dvoma najboljša poteza v njegovem življenju. Leta 1981 je IBM kupil Microsoftov BASIC za IBM PC, kasneje pa smo iz Microsofta dobili še Visual Basic.
Na Dartmouth Collegeu zato s posebno pozornostjo obeležujejo 50-letnico Basica. Posebna prireditev, katere prenos bo potekal na internetu, se začne danes ob 22.30 uri po slovenskem času.
.... Pa Djikstra je imel prav, preveč sem bil izpostavljen basicu, zato se C-ja nisem nikoli naučil 
...