Programiranje

Jst sm začel z BASIC. To je bil še jezik, kjer so bile vrstice oštevičene, potem si pa pisal GOTO 30 da si skočil v 30 vrstico. Skratka fajn za možgančke kravžljat in danes ne bi škodlo, če bi še kdo probal ta jezik.

Dejte no nehat...

Zakaj so "sive glave" vedno tako sadistične? Kaj se človek lahko pametnega nauči od mučenja s sintakso? Hudiča, zato smo pa izumil programske jezike.

Kaj se bo začetnik, ki mu je VSE novo in že tako komaj razume kaj počne, naučil od tega da bo dve uri lovil en manjkajoč oklepaj oz. podpičje? Pointerji? Sodobni jeziki se tem stvarem izogibajo iz zelo dobrih razlogov - ker so tako zakomplicirane, da imajo izkušeni razvijalci težave z njimi, hkrati pa vedo da te stvari nič ne doprinesejo - torej so napake v designu jezikov. In zato pišejo nove jezike v katerih se poskušajo izognit tem napakam, včasi jim uspe drugič pa si nagomilijo kup novih.

Pascal, BASIC, C, C++ so tipični predstavniki slabih rešitev, ki so bile boljše od še slabših obstoječih.

Ampak ljudje, vajencu sam zato dat samokolnico s prazno gumo, ker mi nismo mel dnarja za zračnico in smo mnenja, da je fino ker gradi "karakter". To je sadizem.

Pa ne bomo zdej COBOLa učil, pa čeprav je zdej OO, pa vse ostalo kar je modernega?

jype je 20. okt 2011 ob 09:26 izjavil:

It is practically impossible to teach good programming style to students
that have had prior exposure to BASIC: as potential programmers they are
mentally mutilated beyond hope of regeneration.
-- Edsger W. Dijkstra, SIGPLAN Notices, Volume 17, Number 5

Zabavno, a neresnično.

Ampak sudoku je diskretna matematika, za visoko matematiko pa prvič slišim.

Začel glih nisem z basicom, ga pa redno uporabljam poleg drugih zadev in je čisto ok zadeva, tako navadnega kot .net. Ali je primeren za učenje, ma je, koncepti so povsod isti, kaj se zadej dogaja je čedalje manjši problem programerjev(jupi), pravilnost sintakse, pa je tudi problem začetnikov ko se učijo, kasneje ti editor pol stvari napiše in prav je tako. Programer mora programirat in se ukvarjat z logiko, ne pa kje je kak oklepaj, s tem naj se računalnik ukvarja. Kodo prav tako poravnava sam, oziroma jo poravna na ukaz.

Doskrat slišim koga, da je bolj pravilno programiranje v beležnici(in podobnih zadevah), ker se več naučiš. To je mogoče res kak mesec ali dva, da se navadiš na sintakso, ampak kasneje čisto nepomembna zadeva. Bistveno bolj je sposobnost RAD z nekim jezikom, v čemer pa basic blesti :)

Edini falus, ki ga je imel stari je tale GoTo, tole pa je blo abjuzano za skakanje gor/dol :D

Ti eden tistih, ki mentalno masturbirajo na to, da je kao neki zajeban.

Tole je glavna stopnica katero mnogi obstoječi stručkoti ne vidijo več.

Novincu je dejstvo, da je v nekaterih jezikih prehod v novo vrstico poseben znak (\n) totalno neintuitivno - kako je lahko to znak, če se pa nič ne izpiše na zaslon???
Drug problem je znak \ ki je v skorajda istih jezikih po defaultu escape-sekvenca, zakaj za vraga "c:\temp\blah.txt" nič ne najde, ko pa explorer jasno kaže da je fajl blah.txt točno v c:\temp ???
Dodamo še kak butast case-sensitive keč in je norost popolna. A ni isto kot a? WTF? Sej se ja isto prebere in sliši...

Basicov opljuvani GOTO morda res nardi brainfuck in Divide-Et-Empera principa razmišljanja, še zdaleč pa niso drugi jeziki brez fundamentalnih falitkov. Vključno z opevanim pythonom. Delo z nizi je tako nepregledna klobasa da buh-pomagi. Praktično karkoli resnega je neberljivo, kljub idealnemu zamikanju blokov.

jype je 20. okt 2011 ob 09:13 izjavil:

Saj ni. Python je eno najbolj izvrstnih pedagoških orodij danes. Obvlada vse koncepte sodobnega programiranja, vsaj v splošnem odpušča napake, pa razumejo ga tudi profesorji.

Ne vem če je nek jezik ki dopušča napake, dobro pedagoško orodje. tako se človek ne bo nikoli navadil natančnosti. Poleg tega bo imel probleme, ko bo presedlal na kak drug programski jezik, ki ne dopušča napak.

Pol boste pa spet pi***** kako slabo so programi napisani. Če se bo naučil C in pointerje, je dober za vse jezike. Še malo OO, pa je dober.

Sicer je pa eno kodiranje, drugo pa logičen potem programa.

Spura je 20. okt 2011 ob 12:10 izjavil:

Pejt programirat v brainfuck al neki, ce ti je to tak fetis.

Just to be clear: Brainfuck @ Wikipedia