Hranilne vrednosti živil (2025)

Ali je kje kakšna tabela, ali raziskava, karkoli, kjer je navedeno koliko določenih hranil ima današnja hrana? Se pravi paradižnik, krompir, paprika, špinačo, korenje, itd.

Domnevam, da podatki izpred 50 let, ko so rastline še rastle na neiztrošeni in neizčrpani zemlji, za razliko od današnjih, ki rastejo v vodi, niso več aktualni...

Domnevam, da so naša telesa polna kalorij, so pa "lačna" hranil.

google, AI...

Here are some approximate nutrient values per 100g for various vegetables:

*Leafy Greens:*
- Spinach: 22 calories, 2.9g protein, 2.2g fiber, rich in iron and vitamins A, C, and K
- Kale: 50 calories, 2.8g protein, 2.6g fiber, rich in vitamins A, C, and K
- Lettuce: 15 calories, 1.4g protein, 1.3g fiber, rich in vitamins A and K

*Cruciferous Vegetables:*
- Broccoli: 34 calories, 2.8g protein, 2.6g fiber, rich in vitamins C and K
- Cauliflower: 25 calories, 1.9g protein, 2.1g fiber, rich in vitamins C and K
- Brussels Sprouts: 43 calories, 3.4g protein, 4.1g fiber, rich in vitamins C and K

*Root Vegetables:*
- Carrots: 41 calories, 0.9g protein, 2.8g fiber, rich in vitamin A
- Beets: 44 calories, 1.7g protein, 2.8g fiber, rich in folate and potassium
- Sweet Potatoes: 86 calories, 1.6g protein, 3.3g fiber, rich in vitamin A

*Other Vegetables:*
- Tomatoes: 17 calories, 0.9g protein, 1.2g fiber, rich in vitamin C
- Cucumbers: 16 calories, 0.7g protein, 0.5g fiber, rich in vitamin K
- Bell Peppers: 31 calories, 1g protein, 1.7g fiber, rich in vitamin C

Keep in mind that these values can vary depending on the specific variety, ripeness, and cooking method.

Kakovost živil rapidno pada s časom. Zato je mnogo boljši nekaj ur ali 1 dan star sadež iz okolice, kot pa pripeljano iz Španije, kjer je bilo na poti vsaj nekaj dni.

Letina je lahko slaba in posledično ni tako dobrega pridelka.

Stara semena so verjetno dala boljše rezultate kar se tiče hranilne vrednosti. Nova semena so prilagojena čim večjem pridelku na površino in tudi zrasti morajo čim prej, saj v toplejših krajih lahko sejejo večkrat letno. Nekako primerjava kot bi rekel med gozdnimi jagodami in domačimi jagodami.

Ne vem, če obstaja kakšna 50 letna primerjava, je pa logično, da ima zelenjava več hranil, če je lokalno pridelana. To pomeni, da jo obirajo, ko dozori ali skoraj dozori, in ima s tem več hranil kot tista, ki jo obirajo teden ali tedne prej.

Vem za jabolka, ko je kolega delal na enem Institutu na Poljskem in je sodeloval na enih raziskavah, mi je razlagal, ko križajo sem ter tja vrste in koliko se izgubijo antioksidanti, polifenoli itd. Da te jabolke, ki so sedaj po marketu so tako porazne glede vsebnosti varovalnih snovi za naše telo. Mi je kazal tabele na telefonu od zelo starih sort jabolk, pa novejših so merili vse kar je možno in je tudi po 10x manj antioksidantov v teh novejših sortah. Ampak saj niso samo jabolka, vse križajo, samo zelenjavo poglejte, noro, samo da je lep pridelek in da je čim večji biznis, ne briga nobenega kaj dobiš v sebe.

Spet neke teorije zarote. Tudi paradižnik iz današnjega semena, vzgojen na hidorponiki, ima lahko odlično hranilno vrednost, vse je odvisno od pogojev (gnojila, svetloba).

Bolj je težava v zrelosti sadja (in zelenjave). Npr. Španski paradižnik obirajo , ko je tehnološko zrel, to pomeni, ko je toliko (ne)zrel, da dobro prenaša transport in skladiščenje. Podobno velja za banane, kjer obirajo zeleni in jih potem na ladjah ustrezno zaplinijo, da so ob prispetju v EU ravno prav zrele za razvoz in skladiščenje.

energetik je 19. maj 2025 ob 09:49 izjavil:

Spet neke teorije zarote. Tudi paradižnik iz današnjega semena, vzgojen na hidorponiki, ima lahko odlično hranilno vrednost, vse je odvisno od pogojev (gnojila, svetloba).

To sploh ni paradižnik .

"optimalna mešanica hranil" aka da je čim večji in čim bolj sveti
Minerali? Vitamini? Kaj pa je to?

Slopek je 19. maj 2025 ob 11:53 izjavil:

energetik je 19. maj 2025 ob 09:49 izjavil:

Spet neke teorije zarote. Tudi paradižnik iz današnjega semena, vzgojen na hidorponiki, ima lahko odlično hranilno vrednost, vse je odvisno od pogojev (gnojila, svetloba).

Kakšna teorija zarote? Pismo, ko ti nekaj ni všeč, je pa takoj pripeta ta besedna zveza? 10+let nazaj, mi je kmet pravil, da našega krompirja Igorja ne gre več saditi, saj, da je zemlja prekisla. Gre za slovensko avtohtono vrsto, ki pa ga res ni več moč dobiti. Vsaj jaz ga nisem zasledil že juhuhu let.
Če se ne moremo strinjati, da so živila danes bolj prazna, naj bo pa za vas to teorija zarote.
Kar raste, dobi vse iz zemlje in če je ta osiromašena, zraste tudi tak pridelek. Niti neka jedrska fizika.

Daj ne bluzi. Igorja se ne da sadit zaradi povsem drugih razlogov, to je ker ni odporen na določene viruse.

Če je zemlja kisla ji lahko spremenijo PH z ustezno obdelavo. Igorja pa ne morejo rešit.

twom je 17. maj 2025 ob 11:27 izjavil:

Magic1 je 14. maj 2025 ob 21:09 izjavil:

Ja seveda?. Problem so osnovna živila in ne to da folk samo zunaj je, ali ultra procesirano hrano... Če boš skuhal obroke iz osnovnih sestavin in zraven dodal veliko zelenjave, ti ne bo nič manjkalo!

Si prepričan? Se pravi paradižnik, ki raste na vodi v rastlinjaku, ima enako količino vitaminov in mineralov kot paradižnik, ki je zrastel na vrtu pred 50 leti? In od katerga številke o hranilnih vrednostih so v knjigah in medijih.
Mene zanimajo današnje številke hranil, vitaminov in mineralov.

Horas je 15. maj 2025 ob 01:14 izjavil:

google, AI...

Here are some approximate nutrient values per 100g for various vegetables:

*Leafy Greens:*
- Spinach: 22 calories, 2.9g protein, 2.2g fiber, rich in iron and vitamins A, C, and K
- Kale: 50 calories, 2.8g protein, 2.6g fiber, rich in vitamins A, C, and K
- Lettuce: 15 calories, 1.4g protein, 1.3g fiber, rich in vitamins A and K

Keep in mind that these values can vary depending on the specific variety, ripeness, and cooking method.

Manjka vir. Se pravi od kje so ti podatki pobrani. Predvsem pa manjkajo podatki o vitaminih in mineralih. Konkretne cifre, ne samo bogate z... Ravno v tem je poanta današnje osirmašene hrane, ki ima še vedno kalorije in ogljikove hidrate. Pa nič drugega.

Sicer pa koliko od vas mladih sploh ve kakšen okus ima hrana, ki zraste na rodovitni (ne osiromašeni) zemlji, kaj šele na vodi?

dj ne bluzit pa pretiravat. načeloma so številka tam tam. za 100g paradajza je tolk pa tolk, za 100g krompirja tolk pa tolk itd...

hrana je hrana, čričke bomo kmal jedli. saj jih že večinoma sam ne vete.

Jaz opazim razliko pri paradizniku doma posajeno in na morju (ista semena), po okusu tista na morju zmaga. Za foro sem pripeljal nekaj zemlje in posadil doma v posodi, pa niti približno ni isto. Pa da ne govorim, da tam 2x-3x hitreje raste, ker je več sonca in nonstop treba oskrbeti z vodo, pa še plesni ni, kot tukaj v notranjosti.

Še vedno boljši kot tisti iz trgovine.

Razen, če je kak makedonski... Sam ga praktično ni za dobit...