Forum » Loža » Izročilna pogodba - za že razdeljeno premoženje?
Izročilna pogodba - za že razdeljeno premoženje?
Andrej0212 ::
Zanima me, če je mogoče v izročilno pogodbo zajeti premoženje, ki je že bilo razdeljeno z darilno pogodbo oz. ali obstajajo alternative, kako se uradno dogovoriti glede dedovanja v naprej, da se izogne konfliktom kasneje.
Stvar je takšna, obstajata 2 dediča (sinova) : Oseba A je pred leti dobila z darilno pogodbo od očeta 87.500 eur za nakup stanovanja. Oseba B bi sedaj dobila v last stanovanje očeta v Murski Soboti, ki je vredno cca. 100-105 tisoč eur. Obema dedičema se zdi to relativno pravična razdelitev, kar bi ostalo financ po smrti, bi se delilo pol pol. Sta pa dediča v preteklosti bila v konfliktih in je v interesu, da se to uredi zdaj in se kasneje kdo ne more premisliti. Težava pa je, ker naj bi lahko z izročilno pogodbo se izročilo samo premoženje, ki ga nekdo še ima. Ali se motim?
Obstaja alternativa, kako reagirat v taki situaciji? So kakšne alternative, da se stvari uredijo predčasno na tak način, da oseba A ne more zahtevati deleža na stanovanje osebe B ali da B ne more zahtevati deleža na denar, ki ga je oseba A dobila? Kako to pravno formalno urediti?
Stvar je takšna, obstajata 2 dediča (sinova) : Oseba A je pred leti dobila z darilno pogodbo od očeta 87.500 eur za nakup stanovanja. Oseba B bi sedaj dobila v last stanovanje očeta v Murski Soboti, ki je vredno cca. 100-105 tisoč eur. Obema dedičema se zdi to relativno pravična razdelitev, kar bi ostalo financ po smrti, bi se delilo pol pol. Sta pa dediča v preteklosti bila v konfliktih in je v interesu, da se to uredi zdaj in se kasneje kdo ne more premisliti. Težava pa je, ker naj bi lahko z izročilno pogodbo se izročilo samo premoženje, ki ga nekdo še ima. Ali se motim?
Obstaja alternativa, kako reagirat v taki situaciji? So kakšne alternative, da se stvari uredijo predčasno na tak način, da oseba A ne more zahtevati deleža na stanovanje osebe B ali da B ne more zahtevati deleža na denar, ki ga je oseba A dobila? Kako to pravno formalno urediti?
Lonsarg ::
Ker sta najbrz z darilno ze oba dobila nujni delez ali vec je ta pokrit (naj me kdo popravi, ampak darilna se uposteva pri nujnem delezu). Torej iz stalisca nujnih delez sta safe.
V tem primeru je vse kar preostane za uredit oporoka, kljub temu da bo preostalo premozenje pol/pol, ce se hoce vnaprej pravno zavarovat morebite zaplet ob dedovanju. Ko bi se dedici jajcali po sodiscih kdo je vec dobil z darilno in zahtevali da gre v dedno maso.
Kar se tice pa izrocilne pogodbe pa ne vem ce je v tem primeru relavantna, ker gre za pogodbo kjer das naceloma premozenje ENI OSEBI v zameno za dosmrtno prezivljanje. Ne vem ce je mogoce izrocilno z dvemi osebami spisat, kako bi to sploh zgledalo, vsak je delno odgovoren za dosmrtno prezivljanje? :)
V tem primeru je vse kar preostane za uredit oporoka, kljub temu da bo preostalo premozenje pol/pol, ce se hoce vnaprej pravno zavarovat morebite zaplet ob dedovanju. Ko bi se dedici jajcali po sodiscih kdo je vec dobil z darilno in zahtevali da gre v dedno maso.
Kar se tice pa izrocilne pogodbe pa ne vem ce je v tem primeru relavantna, ker gre za pogodbo kjer das naceloma premozenje ENI OSEBI v zameno za dosmrtno prezivljanje. Ne vem ce je mogoce izrocilno z dvemi osebami spisat, kako bi to sploh zgledalo, vsak je delno odgovoren za dosmrtno prezivljanje? :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Andrej0212 ::
Tukaj se gre za izročilno pogodbo, ne za pogodbo o preužitku.
In z darilnimi pogodbami se lahko stvar vedno zakomplicira.
Težava je, ker oseba B hoče, da se uredi s pogodbo, da se oseba A odreče stanovanju, oseba B pa bi se odrekla gotovini, ki jo je A dobil z darilno pogodbo.
Vprašanje je, kako to pravno formalno urediti, da kasneje ne bo težav.
In z darilnimi pogodbami se lahko stvar vedno zakomplicira.
Težava je, ker oseba B hoče, da se uredi s pogodbo, da se oseba A odreče stanovanju, oseba B pa bi se odrekla gotovini, ki jo je A dobil z darilno pogodbo.
Vprašanje je, kako to pravno formalno urediti, da kasneje ne bo težav.
Yossarian ::
Z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi potomci in zakonec izročitelja, v nasprotnem primeru, ko soglasje katerega izmed njih ni dano, se izročitev de facto šteje za darilo. To torej za vas pomeni, da mora pri izročilni pogodbi med očetom in B sodelovati tudi A, ki bo podal izjavo, da se z izročilno pogodbo strinja; posledično iz te izročilne pogodbe ne more zahtevati nujnega deleža. Da pa se uredi tudi položaj dediča A, naj dedič B v tej isti notarski listini poda izjavo, da je seznanjen z darilom, ki ga je A prejel od očeta in da na račun tega darila B ne bo uveljavljal morebitnega nujnega deleža.
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
Andrej0212 ::
Z izročilno pogodbo se morajo strinjati vsi potomci in zakonec izročitelja, v nasprotnem primeru, ko soglasje katerega izmed njih ni dano, se izročitev de facto šteje za darilo. To torej za vas pomeni, da mora pri izročilni pogodbi med očetom in B sodelovati tudi A, ki bo podal izjavo, da se z izročilno pogodbo strinja; posledično iz te izročilne pogodbe ne more zahtevati nujnega deleža. Da pa se uredi tudi položaj dediča A, naj dedič B v tej isti notarski listini poda izjavo, da je seznanjen z darilom, ki ga je A prejel od očeta in da na račun tega darila B ne bo uveljavljal morebitnega nujnega deleža.
Ta rešitev bi bila idealna za vse. Pa je res možno tako enostavno? Da se samo podpiše, se vsi podpisniki/dediči strinjajo in je to pravno-formalno veljavno na zapuščinski?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Andrej0212 ()
fikus_ ::
Pojdite do notarja, bo vse to napisal in vpleteni podpisali.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
bm1973 ::
Kar je bilo že dano, ne moreš še 1x dati. S kakršnokoli pogodbo.
Če je bilo dano z darilno, se darilo lahko zahteva nazaj, poglej zakonodajo za pogoje, ampak praktično nemogoče.
Če je bilo dano z darilno, se darilo lahko zahteva nazaj, poglej zakonodajo za pogoje, ampak praktično nemogoče.
GregiB ::
Andrej0212 je izjavil:
Ta rešitev bi bila idealna za vse. Pa je res možno tako enostavno? Da se samo podpiše, se vsi podpisniki/dediči strinjajo in je to pravno-formalno veljavno na zapuščinski?
Seveda se da... pač v izročilno pogodbo se napiše vse pravice in obveznosti prisotnih...
Zelo pogoste so npr. izročilne pogodbe, kjer starši izročijo v last in posest npr. nepremičnino dediču A, ki se na taisti izročilni pogodbi zaveže dediču B izplačati neko kompenzacijo. In v vašem primeru bi ta kompenzacija bila neterjanje nujnega deleža...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GregiB ()
Kalibri ::
bm1973 ::
Preberi si pogoje za razveljavitev, pa ti bo jasno...
Ni to kolektivna za službo. Pa še ta ima toliko varovalk, če bi folk vedel, da bi ti vsak delodajalec raje dal jurja kot da se zajebava s tabo...
Ni to kolektivna za službo. Pa še ta ima toliko varovalk, če bi folk vedel, da bi ti vsak delodajalec raje dal jurja kot da se zajebava s tabo...
GregiB ::
Seveda lahko. Razveljavis prejšnjo, sklenes novo. Ali pa spremeniš prejšnjo ali pa jo dopolniš.
Darilno pogodbo se da v izjemnih primerih preklicati (stiska darovalca, novi , prej neznani dediči, huda nehvaležnost), a sklepanje novih pogodb ni med njimi.
Kot sem navedel, na izročilni se navede, da dedič A dobi v last in posest dobrino a se zaveže, da po smrti izročevalca ne bo terjal, da se darilo dano s darilno pogodbo vključi v zapuščino... Easy...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
bm1973 ::
Kot sem navedel, na izročilni se navede, da dedič A dobi v last in posest dobrino a se zaveže, da po smrti izročevalca ne bo terjal, da se darilo dano s darilno pogodbo vključi v zapuščino... Easy...
Napačno...
Pri izročilni pogodbi se morajo OSTALI dediči strinjati, da se nekaj podari enemu.
Prejemnik darila po izročilni pogodbi še vedno spada med dediče in lahko podeduje kar ostane po smrti pokojnika.
GregiB ::
Kot sem navedel, na izročilni se navede, da dedič A dobi v last in posest dobrino a se zaveže, da po smrti izročevalca ne bo terjal, da se darilo dano s darilno pogodbo vključi v zapuščino... Easy...
Napačno...
Pri izročilni pogodbi se morajo OSTALI dediči strinjati, da se nekaj podari enemu.
Prejemnik darila po izročilni pogodbi še vedno spada med dediče in lahko podeduje kar ostane po smrti pokojnika.
Lej... nisem vedel, da je to treba dodatno razlagat... Torej, izročilna pogodba je dokument, s katerim izročitelj izroči celotno ali delno dotedanjo lastnino med vse izročitelju znane dediče. To pomeni, da morajo ob notarkem zapisu in podpisu biti navzoči vsi... Izročitelj in vsi znani dediči, ki se s podpisom izročilne pogodbe strinjajo s vsebino.
Z izjavu dediča, ki dobi v last in posest od izročitelja neko stvar in se v taisti izročilni pogodni izpove, da prej sklenjena darilna pogodba ne bo predmet zapuščine po izročitelju, ko ta umre, je zadeva ad-acta...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Andrej0212 ::
Kot sem navedel, na izročilni se navede, da dedič A dobi v last in posest dobrino a se zaveže, da po smrti izročevalca ne bo terjal, da se darilo dano s darilno pogodbo vključi v zapuščino... Easy...
Napačno...
Pri izročilni pogodbi se morajo OSTALI dediči strinjati, da se nekaj podari enemu.
Prejemnik darila po izročilni pogodbi še vedno spada med dediče in lahko podeduje kar ostane po smrti pokojnika.
Lej... nisem vedel, da je to treba dodatno razlagat... Torej, izročilna pogodba je dokument, s katerim izročitelj izroči celotno ali delno dotedanjo lastnino med vse izročitelju znane dediče. To pomeni, da morajo ob notarkem zapisu in podpisu biti navzoči vsi... Izročitelj in vsi znani dediči, ki se s podpisom izročilne pogodbe strinjajo s vsebino.
Z izjavu dediča, ki dobi v last in posest od izročitelja neko stvar in se v taisti izročilni pogodni izpove, da prej sklenjena darilna pogodba ne bo predmet zapuščine po izročitelju, ko ta umre, je zadeva ad-acta...
Pa si 100 procenten, da se to res da, da se v izročilni hkrati opredeli pogoj, da se na predhodno darilno pogodbo drugemu dediču ne more uveljavljati nujnega deleža, če prvi dedič prejme stanovasnje? In da je to kot pogoj izročilne pogodbe?
Ker kolikor vem, ko je darilo dano, to ni več last darovalca in se naknadno ne more več "izročit". Nisem pa vedel, da se da tudi to zajeti v izročilno pogodbo. Hvala za informacije, bo pa verjetno fajn kontaktirat pravnika, preden se to izvede.
Irbis ::
Da se dati pogoj, da se nekdo odpove nujnemu deležu na račun dobljenega v izročilni pogodbi - ampak zadeva pravno ni zavezujoča (dediščini se ne moreš vnaprej odpovedati), samo moralno. Tako nekako je trdila notarka pred 15 leti, če sem jo prav razumel.
Yossarian ::
Andrej, gre za izjavo dediča A, v kateri prizna, da je dobil darilo in da na ta račun katerikoli od dedičev ne bo uveljavljal prikrajšanja iz tega naslova. V bistvu gre za dva različna pravna posla.
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
Andrej0212 ::
Andrej, gre za izjavo dediča A, v kateri prizna, da je dobil darilo in da na ta račun katerikoli od dedičev ne bo uveljavljal prikrajšanja iz tega naslova. V bistvu gre za dva različna pravna posla.
Da se dati pogoj, da se nekdo odpove nujnemu deležu na račun dobljenega v izročilni pogodbi - ampak zadeva pravno ni zavezujoča (dediščini se ne moreš vnaprej odpovedati), samo moralno. Tako nekako je trdila notarka pred 15 leti, če sem jo prav razumel.
Zdaj sem pa malo zmeden. Torej se ne da urediti tako, kot je napisal uporabnik GregiB?
Da se soglasno podpiše izročilno, da A ne bo terjal deleža stanovanja B in da B ne more zahtevati deleža na darilno pogodbo A?
Yossarian ::
Vi boste z enim notarskim zapisom sklenili dva pravna posla:
1. izročilno pogodbo
2. izjavo o priznanju darila ter da se iz tega naslova ne bo zahteval nujni delež.
Pojdite do notarja in mu povejte, kaj bi radi, pa bo on to pravilno naredil. Ne gre za neko veliko znanost..
1. izročilno pogodbo
2. izjavo o priznanju darila ter da se iz tega naslova ne bo zahteval nujni delež.
Pojdite do notarja in mu povejte, kaj bi radi, pa bo on to pravilno naredil. Ne gre za neko veliko znanost..
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
Telbanc ::
Da se dati pogoj, da se nekdo odpove nujnemu deležu na račun dobljenega v izročilni pogodbi - ampak zadeva pravno ni zavezujoča (dediščini se ne moreš vnaprej odpovedati), samo moralno. Tako nekako je trdila notarka pred 15 leti, če sem jo prav razumel.
Seveda se dediščini lahko vnaprej odpoveš.
https://core.ac.uk/download/159631528.p...
Hvala bogu, nisem cepljen za covid-19.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Telbanc ()
Unknown22 ::
Nisem pravnik, predlagam ti odvetnika ali notarja.
Ampak kolikor jaz vem, se nujnemu deležu lahko odrečeš samo v celoti - ne deloma.
Kar pa je bilo dano z darilno pogodbo, pa ni več last darovalca.
Torej ne vem, če lahko v izročilni opredeljuješ nekaj, kar je že dano. In ne vem, če se lahko nujnemu deležu odpoveš samo na eno stvar.
Res pa je, da izročilna ureja razdelitev premoženja pred smrtjo...
Razen če je izročilna pogodba izjema in se tam naknadno da uredit, kot so ti zapisali nekateri uporabniki.
Ampak kolikor jaz vem, se nujnemu deležu lahko odrečeš samo v celoti - ne deloma.
Kar pa je bilo dano z darilno pogodbo, pa ni več last darovalca.
Torej ne vem, če lahko v izročilni opredeljuješ nekaj, kar je že dano. In ne vem, če se lahko nujnemu deležu odpoveš samo na eno stvar.
Res pa je, da izročilna ureja razdelitev premoženja pred smrtjo...
Razen če je izročilna pogodba izjema in se tam naknadno da uredit, kot so ti zapisali nekateri uporabniki.
Legon ::
Ampak kolikor jaz vem, se nujnemu deležu lahko odrečeš samo v celoti - ne deloma.
odpoveš se lahko samo dedovanju kot celoti.
Kar pa je bilo dano z darilno pogodbo, pa ni več last darovalca.
vsa darila, podarjena nujnemu dediču še lahko vštejejo v vrednost zapuščine. Ostalim darovancem, samo če so bila dana v zadnjem letu življenja.
Razen če je izročilna pogodba izjema in se tam naknadno da uredit, kot so ti zapisali nekateri uporabniki.
načeloma se ne da. Z izročilno pogodbo se lahko ureja samo lastnino zapustnika v trenutku podpisa pogodbe.
Dejansko v konkretnem primeru se vsa zadeva brez večjih pretresov reši z oporoko, kjer se navede tudi kaj kdaj in v kakšni vrednosti je bilo podarjeno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
bm1973 ::
Dejansko v konkretnem primeru se vsa zadeva brez večjih pretresov reši z oporoko, kjer se navede tudi kaj kdaj in v kakšni vrednosti je bilo podarjeno.
Pravzaprav je izročilna pogodba bolj ziheraška kot oporoka, saj se je ne da izpodbijati, ker so se vse vpletene stranke (dediči) že strinjale z delitvijo.
Oporoko se vedno da izpodbijat, uspešno ali ne, to je relativno, vsekakor pa je to dober biznis za odvetnike
. GregiB ::
Ampak kolikor jaz vem, se nujnemu deležu lahko odrečeš samo v celoti - ne deloma.
Kar pa je bilo dano z darilno pogodbo, pa ni več last darovalca.
Vse drži, a čisto zaradi pravne higiene se lahko v izročilno pogodbo vstavi klavzula, da se vsi prisotni strinjajo, da stvar, ki je že bila podarjena z darilno pogodbo ne bo zajeta v zapuščino, ko izročitelj umre.
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
bm1973 ::
Ampak kolikor jaz vem, se nujnemu deležu lahko odrečeš samo v celoti - ne deloma.
Kar pa je bilo dano z darilno pogodbo, pa ni več last darovalca.
Vse drži, a čisto zaradi pravne higiene se lahko v izročilno pogodbo vstavi klavzula, da se vsi prisotni strinjajo, da stvar, ki je že bila podarjena z darilno pogodbo ne bo zajeta v zapuščino, ko izročitelj umre.
Daj si malo preberi kaj pomeni izročilna pogodba, da ne boš pisal neumnosti...
GregiB ::
Daj si malo preberi kaj pomeni izročilna pogodba, da ne boš pisal neumnosti...
Dragi kolega... sem deležnik v izročilni pogodbi, thank you very much... In v tej, s strani notarja sestavljeni in overjeni izročilni pogodbi so različni členi. Eden govori o tem, kdo je izročevalec, kdo je prevzemnik in kdo udeleženci.
Eden od členov opisuje predmet izročitve. Nato členi opisujejo pogoje, torej pravice in obveznosti vseh udeležencev, enega do drugega, ki morajo biti izpolnjeni, da bo izročilna pogodba pravnomočna. In v teh členih so lepo napisane tudi obveznosti, ki jih ima prevzemnik do drugih udeležencev. Si kaj podobnega imel v mislih?
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Legon ::
Dejansko v konkretnem primeru se vsa zadeva brez večjih pretresov reši z oporoko, kjer se navede tudi kaj kdaj in v kakšni vrednosti je bilo podarjeno.
Pravzaprav je izročilna pogodba bolj ziheraška kot oporoka, saj se je ne da izpodbijati, ker so se vse vpletene stranke (dediči) že strinjale z delitvijo.
Oporoko se vedno da izpodbijat, uspešno ali ne, to je relativno, vsekakor pa je to dober biznis za odvetnike
Kot ze receno. Z izrocilno pogodbo se ureja premozenje, ki ga ima potencialni zapustnik v lasti. Tukaj pa je stanovanje ze menjalo lastnika.
Izpodbijat pa se da eno in drugo. In vec kot je mutenja s pogoji lazje je.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
Andrej0212 ::
Dejansko v konkretnem primeru se vsa zadeva brez večjih pretresov reši z oporoko, kjer se navede tudi kaj kdaj in v kakšni vrednosti je bilo podarjeno.
Pravzaprav je izročilna pogodba bolj ziheraška kot oporoka, saj se je ne da izpodbijati, ker so se vse vpletene stranke (dediči) že strinjale z delitvijo.
Oporoko se vedno da izpodbijat, uspešno ali ne, to je relativno, vsekakor pa je to dober biznis za odvetnike
Kot ze receno. Z izrocilno pogodbo se ureja premozenje, ki ga ima potencialni zapustnik v lasti. Tukaj pa je stanovanje ze menjalo lastnika.
Izpodbijat pa se da eno in drugo. In vec kot je mutenja s pogoji lazje je.
Ampak izpodbijat izročilno pogodbo je v osnovi izjemno težko.
Seveda, da se izpodbijat vse. Ampak da v tem uspeš, morajo res biti izkazane nepravilnosti.
Včeraj sem govoril z enim odvetnikom, ki je tudi rekel, da se v osnovi da urediti, da se opredeli glede darilne v izročilni in da je to res težko izpodbijat, če vsi dediči podpišejo in se strinjajo... mora bit izkazan res konkreten razlog, zakaj taka pogodba ni veljavna, ni dovolj, da si nekdo premisli čez 10 let.
Me je pa napotil na enega drugega, ki se prav z dednim pravom ukvarja in zastopa v tožbah.
Lonsarg ::
Izpodbijanje tako izrocilne kot oporoke kot podobnih pogodb so konkretno redki edge casi, ker je dokazno breme na strani toznika in mora dokazat prisilo.
Locena zadeva je zahtevanje nujnega deleza, to je v primeru oporoke mogoce (ampak le ce dedic res ni se prejel nujnega deleza, niti z darilno niti z oporoke, kar v primeru OP ni problem).
Locena zadeva je zahtevanje nujnega deleza, to je v primeru oporoke mogoce (ampak le ce dedic res ni se prejel nujnega deleza, niti z darilno niti z oporoke, kar v primeru OP ni problem).
Andrej0212 ::
Preden pridem na vrsto pri odvetniku, bom vprašal še samo to:
Kaj je v dani situaciji boljše?
Opcija 1)
Pozabi se na izročilno. A je že dobil z darilno pogodbo. Naredi se še darilno pogodbo za B, oba dobita približno enak delež. Če hoče en drugega zajebat na koncu, sta praktično na istem, lahko se zmenita, lahko pa drug drugega tožita in zahtevata preklic obeh darilnih in se 10 let vlačita po sodiščih za par jurjev razlike pri vrednosti 100k plus. Verjetnost, da sprejmeta kar sta dobila in ne komplicirata, je velika...
Opcija 2)
Naredi se izročilna pogodba, kjer B dobi stanovanje/hišo, opredeli pa se kot pogoj, da ne more uveljavljati deleža na darilno pogodbo A oz. da je s tem seznanjen in se strinja z delitvijo. Obstaja pa nevarnost, da B zahteva še delež A in je na boljšem, ker je on dobil z izročilno, A pa z darilno in je bolj na "varnem".
Katera izmed teh dveh opcij je najbolj varna za vpletene A in B?
Kaj je v dani situaciji boljše?
Opcija 1)
Pozabi se na izročilno. A je že dobil z darilno pogodbo. Naredi se še darilno pogodbo za B, oba dobita približno enak delež. Če hoče en drugega zajebat na koncu, sta praktično na istem, lahko se zmenita, lahko pa drug drugega tožita in zahtevata preklic obeh darilnih in se 10 let vlačita po sodiščih za par jurjev razlike pri vrednosti 100k plus. Verjetnost, da sprejmeta kar sta dobila in ne komplicirata, je velika...
Opcija 2)
Naredi se izročilna pogodba, kjer B dobi stanovanje/hišo, opredeli pa se kot pogoj, da ne more uveljavljati deleža na darilno pogodbo A oz. da je s tem seznanjen in se strinja z delitvijo. Obstaja pa nevarnost, da B zahteva še delež A in je na boljšem, ker je on dobil z izročilno, A pa z darilno in je bolj na "varnem".
Katera izmed teh dveh opcij je najbolj varna za vpletene A in B?
Legon ::
Pri oporoki je pomembno da oba dobita nujni delez, ne pa enak delez. To da nekdondobi stanovanje za 100k in drug za 80k nima dosti veze, ce je urejeno z oporoko.
Scenarij z oporoka ima prednost/slabost v tem da ni dokoncen. Oporoko lahko posameznik kadarkoli spremeni.
Pri izrocilni je veliko vprasanje ce bo soglasje, glede na to da ocitno odnosi niso najboljsi.
Ena stvar, ki llahko zadevo v obeh primerih zakomplicira pa so morebitni drugin nujni dedici. Recimo nova zena, nov otrok, ali vnuki ce se komu od bratov kaj zgodi.
Scenarij z oporoka ima prednost/slabost v tem da ni dokoncen. Oporoko lahko posameznik kadarkoli spremeni.
Pri izrocilni je veliko vprasanje ce bo soglasje, glede na to da ocitno odnosi niso najboljsi.
Ena stvar, ki llahko zadevo v obeh primerih zakomplicira pa so morebitni drugin nujni dedici. Recimo nova zena, nov otrok, ali vnuki ce se komu od bratov kaj zgodi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
GregiB ::
Andrej0212 je izjavil:
Katera izmed teh dveh opcij je najbolj varna za vpletene A in B?
Lej, izročilna je vsekakor kvalitetnejša, saj je v njo vpleteno več (ponavadi vsi) deležnikov, ki se s podpisom notarsko overjene pogodbe strinjajo z vsebino de jure.
Težko pa bo B karkoli terjal od A, četudi proti izraženi volji, da tega ne bo storil (v izročilni), saj bo A preprosto navedel, da je od zapustnika preko izročilne pogodbe že dobil imovino, ki presega nujne deleže...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Legon ::
Izročilna pogodba ima veljavo samo če so vključeni VSI deležniki.
Kar se pa druge stavka tiče si pa brcnil v meglo da glava peče. Celoten point je izročilne pogodbe je to, da se premoženje izloči iz dediščine. Če kaj, potem A ne more trdit, da je B dobil svoj nujni delež s premoženjem v izročilni pogodbi.
@Andrej0212
Za vprašanje kateri scenarij je boljši je ključno vprašanje za koga. Za osebo A je definitivno boljši scenarij A, kjer je premoženje obema dano na identičen način in B ne more poskusit na rečun razlike v pravnih poslih zlorabit zadeve. Ravno tako sta A in B potem v istem čilnu, če se v prihodnosti karkoli spremeni (recimo dodajo nujni dediči, ali koga od niju nadomestijo potomci). Je pa smisleno, da se poleg darilnih pogodb vse to uredi tudi s oporoko, da ni vprašanja kako se določa nujne deleže.
Za osebo B je načeloma privlačneši scenarij B. S tem, da pridobi soglasje od A za izročilno pogodbo in s tem doseže, da je v priviligiranem položaju, saj je dosegel, da se premoženje, ki je dano njemu v coloti izloči iz zapuščine. To je za njega bistveni bolj future proof.
Kar se pa druge stavka tiče si pa brcnil v meglo da glava peče. Celoten point je izročilne pogodbe je to, da se premoženje izloči iz dediščine. Če kaj, potem A ne more trdit, da je B dobil svoj nujni delež s premoženjem v izročilni pogodbi.
@Andrej0212
Za vprašanje kateri scenarij je boljši je ključno vprašanje za koga. Za osebo A je definitivno boljši scenarij A, kjer je premoženje obema dano na identičen način in B ne more poskusit na rečun razlike v pravnih poslih zlorabit zadeve. Ravno tako sta A in B potem v istem čilnu, če se v prihodnosti karkoli spremeni (recimo dodajo nujni dediči, ali koga od niju nadomestijo potomci). Je pa smisleno, da se poleg darilnih pogodb vse to uredi tudi s oporoko, da ni vprašanja kako se določa nujne deleže.
Za osebo B je načeloma privlačneši scenarij B. S tem, da pridobi soglasje od A za izročilno pogodbo in s tem doseže, da je v priviligiranem položaju, saj je dosegel, da se premoženje, ki je dano njemu v coloti izloči iz zapuščine. To je za njega bistveni bolj future proof.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
fikus_ ::
Izročilna, tako kot je napisal Legon v prvem stavku, naredi se, ko je lastnik premoženja živ, težko jo je kasneje izpodbijati.
Tako da, če se pogovarjate in se znate dogovoriti, je to najboljši način za razdelitev premoženja in ohranitev dobrih odnosov v družini.
Tako da, če se pogovarjate in se znate dogovoriti, je to najboljši način za razdelitev premoženja in ohranitev dobrih odnosov v družini.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
GregiB ::
Kar se pa druge stavka tiče si pa brcnil v meglo da glava peče. Celoten point je izročilne pogodbe je to, da se premoženje izloči iz dediščine. Če kaj, potem A ne more trdit, da je B dobil svoj nujni delež s premoženjem v izročilni pogodbi.
28. člen ZD (Zakon o Dedovanju):
Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:
(3 poglavje) Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
Dedič, kateri je izročeno dobil lastnino v vrednosti, ki presega nujni delež (s vrednostjo izročenega vred) nima kaj terjati nujnega deleža...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Legon ::
Izročilna in darilna pogodba sta dve povsem različni stvari. To kar bo B dobil z izročilno pogodbo NI darilo. Cel point izročilne pogodbe je da se tisto premoženje IZLOČI iz zapuščine. Zato tudi pravim, da je v dani situaciji ko je ena nepremičnina že podarjena, sploh z vidika A, boljše da se druga nepremičnina podari in zadevo uredi še z oporoko. Ker tako bosta A in B v enakovrednem položaju.
Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.
Torej, če ima A podarjeno hišo, B pa jo je dobil z izročilno pgodbo, ima B še kako pravico terjat nujni delež, ki bo vključeval tudi podarjeno hišo.
Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.
Torej, če ima A podarjeno hišo, B pa jo je dobil z izročilno pgodbo, ima B še kako pravico terjat nujni delež, ki bo vključeval tudi podarjeno hišo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
GregiB ::
Lej, mešaš pojme...
Ne trdim, da se izročeno upošteva v zapuščino.
Trdim pa, da prevzemnik glede na 3 odstavek 28. člena ZD ni upravičen terjati nujnega deleža po izročitelju, v kolikor ni deležen dedovanja preostanka zapuščine oz. če hoče v zapuščino dodati vrednost darila.
Namreč, v obeh primerih, tako pri darilni, kot izročilni pogodbi gre za pravni posel, pri katerem se med (nujne) dediče ali druge deležnike v primeru darilne pogodba deli premoženje izročitelja, kasnejšega zapustnika. Razlika, je (zgolj) v tem, da je se pri izročilni pogodbi išče soglasje drugih znanih (nujnih) dedičev, kar pri darilni ni potrebno. Poleg tega se lahko po izročilni pogodbi izroča premoženje zgolj nujnemu dediču oz. dedičem, z darilno pa komurkoli...
To pomeni, da je prevzemnik za časa življenja zapustnika že bil deležen dela njegovega premoženja in če to presega nujni delež po zapuščini (z izročeno stvarjo vred), ne more terjati nujnega deleža.
Heh... pravnoformalno gre za izročitev stvari s strani izročitelja prevzemniku brez plačila (izročitelju).
Torej gre za darilo, s katerim se strinjajo drugi nujni dediči (ne nujno vsi).
Zdaj pa prosim najdi ustreznejšo besedo v slovenskem jeziku za pojem, kjer daš nekomu nekaj, od česar ima korist, brez terjanja plačila ali drugačne kompenzacije...
Ne trdim, da se izročeno upošteva v zapuščino.
Trdim pa, da prevzemnik glede na 3 odstavek 28. člena ZD ni upravičen terjati nujnega deleža po izročitelju, v kolikor ni deležen dedovanja preostanka zapuščine oz. če hoče v zapuščino dodati vrednost darila.
Namreč, v obeh primerih, tako pri darilni, kot izročilni pogodbi gre za pravni posel, pri katerem se med (nujne) dediče ali druge deležnike v primeru darilne pogodba deli premoženje izročitelja, kasnejšega zapustnika. Razlika, je (zgolj) v tem, da je se pri izročilni pogodbi išče soglasje drugih znanih (nujnih) dedičev, kar pri darilni ni potrebno. Poleg tega se lahko po izročilni pogodbi izroča premoženje zgolj nujnemu dediču oz. dedičem, z darilno pa komurkoli...
To pomeni, da je prevzemnik za časa življenja zapustnika že bil deležen dela njegovega premoženja in če to presega nujni delež po zapuščini (z izročeno stvarjo vred), ne more terjati nujnega deleža.
To kar bo B dobil z izročilno pogodbo NI darilo.
Heh... pravnoformalno gre za izročitev stvari s strani izročitelja prevzemniku brez plačila (izročitelju).
Torej gre za darilo, s katerim se strinjajo drugi nujni dediči (ne nujno vsi).
Zdaj pa prosim najdi ustreznejšo besedo v slovenskem jeziku za pojem, kjer daš nekomu nekaj, od česar ima korist, brez terjanja plačila ali drugačne kompenzacije...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GregiB ()
bm1973 ::
GregiB ::
Pri izročilni pogodbi se morajo strinjati VSI dediči, drugače se ne more izpeljati.
Pri podpisovanju notar ne ugotavlja, ali so navzoči vsi nujni dediči, poleg tega imaš situacijo, kjer se lahko pojavijo drugi nujni dediči (potomci izročitelja, za katere izročitelj ni vedel ali jih je zamolčal), izročitelj lahko po sklenitvi izročilne pogodbe dobi otroka, ki postane nujni dedič... Vsi ti... nepodpisniki izročilne pogodbe lahko kadarkoli za časa življenja izročevalca potrdijo strinjanje s izročilno pogodbo.
Na izročitelju je tudi, ali pri izročilni pogodbi upošteva voljo svojega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja, ki ni nujno udeleženec izročilne pogodbe.
Torej, izpelje se lahko, vendar to pomeni, če se po smrti izročitelja kdo od nujnih dedičev, ki ni udeleženec izročilne pogodbe pritoži (zadeva ni avtomatska), se izročilna pogodba smatra enako, kot darilna... (Kljub temu, da Legon trdi, da izročene stvari niso darilo)...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin
bm1973 ::
Kar se tiče FURSa, so izročene stvari obdavčene isto kot darilo, po tarifah dednega reda...
Legon ::
Pri izročilni pogodbi se morajo strinjati VSI dediči, drugače se ne more izpeljati.
Pri podpisovanju notar ne ugotavlja, ali so navzoči vsi nujni dediči, poleg tega imaš situacijo, kjer se lahko pojavijo drugi nujni dediči (potomci izročitelja, za katere izročitelj ni vedel ali jih je zamolčal), izročitelj lahko po sklenitvi izročilne pogodbe dobi otroka, ki postane nujni dedič... Vsi ti... nepodpisniki izročilne pogodbe lahko kadarkoli za časa življenja izročevalca potrdijo strinjanje s izročilno pogodbo.
Na izročitelju je tudi, ali pri izročilni pogodbi upošteva voljo svojega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja, ki ni nujno udeleženec izročilne pogodbe.
Torej, izpelje se lahko, vendar to pomeni, če se po smrti izročitelja kdo od nujnih dedičev, ki ni udeleženec izročilne pogodbe pritoži (zadeva ni avtomatska), se izročilna pogodba smatra enako, kot darilna... (Kljub temu, da Legon trdi, da izročene stvari niso darilo)...
Vprasajs se obratno. Oce (joze) in oba sinova(tone in franci) podpisejo izrocilno pogodbo s katero se stanovanje prenese na enega sina (francija). Ko oce umre prakticno ni drugega premozenja. Ali ima joze pravico zahtevat da se stanovanje vracuna v nujni delez?
Zdaj pa izrocilno pogodbo zamenjaj za darilno. Kaj se spremeni?
In potem bos mogoce razumel kje je razlika med darilno in izrocilno pogodbo.
Yossarian ::
To pomeni, da je prevzemnik za časa življenja zapustnika že bil deležen dela njegovega premoženja in če to presega nujni delež po zapuščini (z izročeno stvarjo vred), ne more terjati nujnega deleža.
GregiB, obstaja kakšen judikat za to?
Nikoli se ne prepiraj z idiotom, ker te bo potegnil
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
dol na svoj nivo in te premagal s svojimi izkušnjami.
Legon ::
Seveda ga ni, ker potem prakticno ne bi bilo razlike med darilno in izrocilno pogodbo kar se tice dedovanja in nujnih delezev.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Prepis nepremičnine iz starša na sina - najboljše opcije (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 16525 (9782) | Mato989 |
| » | Prepis hiše (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 16368 (14057) | GregiB |
| » | Odpoved dedovanju (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 33122 (31282) | Okapi |