Slovenija pod vodo

Vanich je 9. avg 2023 ob 14:10 izjavil:

Hihihi. 100+300 milijonov €. Sramota.

Hihihi. Najprej preberi članke, nato komentiraj. Sramota.

Za 400 mio nardis konkreten blok z razkosnimi stanovanji, kjer bi vsi lahk bli lepo not na A+ energijskem standardu z garazno hiso in solarnimo celicami, toplotno crpalko.

Na parcelah kjer je poplavilo, ne bi zidal vec nikoli.

Pat_MaGroin je 9. avg 2023 ob 14:27 izjavil:

OneYellow je 9. avg 2023 ob 14:24 izjavil:

Kok parcel bi ratal iz 400 mio? Recimo za nekoga, ki prvič rešuje stanovanjski problem?

Ene 3000 stanovanj cca 70m2.

Evo to je prilika za itak obljubljenih 3000 stanovanj. Država jih zgradi, oni grejo not, ampak ne kot lastniki, damo jim 5 let zastonj magari, potem pa ali najemnina ali pa si naj zgradijo svojo hišo nazaj.

Sej ne rabiš, lahko kupiš bajto od penzionerja za 400k. Problema sploh ni. Problem je samo, ker je mladina lena in ne zasluži tega denarja.

kgtjera je 9. avg 2023 ob 13:15 izjavil:

HitraSperma je 9. avg 2023 ob 10:13 izjavil:

Imaš kje link, oziroma točen tekst, da Natura 2000 prepoveduje posege?

Glej karto https://natura2000.gov.si/natura-2000/n...

V zvezi s posegi pa se pozanimaj z birokracijo!

Natura 2000 ne prepoveduje posege ampak jih še dodatno birokratsko omejuje

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)
8. člen
(presoja sprejemljivosti)
(1) Na Natura območju je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Zakon o ohranjanju narave
68. člen
(splošni varstveni režim)
(1) Z aktom o zavarovanju širšega zavarovanega območja se na zavarovanem območju glede na vrsto širšega zavarovanega območja lahko prepovejo, omejijo ali drugače uredijo:
9. odvzemanje naplavin;

Zakon o vodah
7. člen
(pomen pojmov)
28. Naplavine so trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine (mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču.

50. člen
(pravila ravnanja)
(1) Imetnik vodne pravice mora zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati vse nastale poškodbe.
(2) Z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo se lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu.
(3) Imetnik vodne pravice je dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji. Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
(4) Imetnik vodne pravice je dolžan izvajati obveznosti iz prejšnjih odstavkov na lastne stroške.
(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.
(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.
(7) Imetnik vodne pravice mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave, razen za vodni objekt ali napravo za odvzem vode za lastno oskrbo s pitno vodo.
(8) Poslovnik iz prejšnjega odstavka opredeli izvajanje pogojev, določenih v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ki se nanašajo na varstvo voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ter podrobneje določa način obratovanja posameznega objekta in naprave, vključno z načinom obratovanja v primeru visokih voda.

72. člen
(odvzemanje naplavin)
(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
(2) Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:
- izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
- posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali
- z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
(4) Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.
(5) Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu druge državne ali lokalne javne službe na njegovo zahtevo za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.

bbbbbb2015 je 9. avg 2023 ob 12:15 izjavil:

Osebno pa mislim, da je najboljša zavarovalna polica debel TRR in naložbe. Če te doleti nesreča, pač jebiga nekaj naložb likvidiraš.

Zavarovanje je v bistvu plačevanje zavarovalnici, da ona denar naloži in ČE IN KO pride do havarije, ti ta denar izplača, POD POGOJI, kot to definira zavarovanica.

Sem ravno pred kratkim razmišljal o tem. Gradil bom hišo in zaradi ujm si želim stvari narediti čim bolj ekonomičo bulletproof . Kličem enega krovca, drugega krovca, poizvedujem na terenu kakšno je stanje, kaj je odkrilo in kaj sesulo - katera kritina in tehnologija itd. Za poplave sem klical zasebna podjetja, ki so izvajalci študij za DRSV da so mi pod mizo dali uporabne podatke, ki jih niti DRSV (še) nima. In potem razlišljam o zavarovanju, kjer mi je nekako logično, da bo enkrat potrebno vse skupaj zavarovat, saj je tveganje pred večjo ujmo ali požarom prevliko. Pa kaj hudiča mi bo potem bulletproof streha, dodatno pritrjevanje strešnikov, sifon v kopalnici, nepovratni ventil na kanalizaciji, 1m nasutja, keramika v pritličju itd? Zato, da bo hiša več vredna, pa da bom zavarovalnici več plačeval in v 99.99% primeru nikoli nič koristil?! Če hočem, da je zavarovano, potem je najbolje, da streho odpihne peti vihar, toča razbije strešnike, in pomivalc dvigne parket v kuhinji, pa naj bo v pritličju drag parket pa poravnan z zunanjostjo, bo že zavarovalnica poravnala, če do česar koli pride...

Utk je 9. avg 2023 ob 14:29 izjavil:

Pat_MaGroin je 9. avg 2023 ob 14:27 izjavil:

OneYellow je 9. avg 2023 ob 14:24 izjavil:

Kok parcel bi ratal iz 400 mio? Recimo za nekoga, ki prvič rešuje stanovanjski problem?

Ene 3000 stanovanj cca 70m2.

Evo to je prilika za itak obljubljenih 3000 stanovanj. Država jih zgradi, oni grejo not, ampak ne kot lastniki, damo jim 5 let zastonj magari, potem pa ali najemnina ali pa si naj zgradijo svojo hišo nazaj.

Dober predlog. Nihce ni upravicen do tega da mu drugi brezplacno zgradijo, financirajo in dajo v trajno last bivalisce. Ker potem se lahko vsi postavimo v vrsto.

m0LN4r je 9. avg 2023 ob 16:45 izjavil:

OneYellow je 9. avg 2023 ob 14:45 izjavil:

Sej ne rabiš, lahko kupiš bajto od penzionerja za 400k. Problema sploh ni. Problem je samo, ker je mladina lena in ne zasluži tega denarja.

Sistem je tako nastavljen, da samo redki lahko take kolicine zasluzijo.
Piramida z vbocenimi stranicami pa to.

Vse se da, samo pravo poslovno okolje mora biti, Golob že ve, da se veliki biznisi sklepajo na Kosovu. Rajon kuma Jankovića so pa posli v Ljubljani, de.

Pojavljajo se predlogi (gledam prenos seje DZ), da naj bi bile štiri delovne sobote letno, kao prostovoljne in da bi šel denar od tega potem v nek sklad. Že vidim, kako bodo v nekaterih podjetjih te sobote prostovoljne.

Ja tako nekako. Transparentnost porabe sredstev bo pa tudi na visokem nivoju, že vidim. In pol se bo Holob spomnil: to soboto delamo za Zelenskega, drugo soboto za tretjo razvojno os, tretjo za obnovo železnic in četrto za regres marjanc v javni upravi. Kot da že ne pokradejo dovolj.

enemon je 9. avg 2023 ob 17:50 izjavil:

Pojavljajo se predlogi (gledam prenos seje DZ), da naj bi bile štiri delovne sobote letno, kao prostovoljne in da bi šel denar od tega potem v nek sklad. Že vidim, kako bodo v nekaterih podjetjih te sobote prostovoljne.

Spet drek in meglo mesajo. Da bi pa kaksne postopke poenostavili, pocenili, debirokratizirali, zmanjsali javni sektor, prejemnike socialne pomoci poslali delat...itd. to jim pa ne pade na pamet.

starfotr je 9. avg 2023 ob 18:21 izjavil:

Zaradi "debirokratizacije" imamo sedaj to sranje.

Če bi se v zgodovini držali predpisov, strogo ne bi pustili gradit ter bi porušili črne gradnje pravi čas, bi sedaj imeli mnogo manjšo škodo ter mnogo manj sitnosti.

Le kako so preziveli predniki brez birokracije? Eno je zdrava pamet, drugo dusenje v papirologiji in stroskih povezanih s tem. Lep primer so mostiscarji, gradili na barju na kolih. Pametno.

blink je 9. avg 2023 ob 18:33 izjavil:

starfotr je 9. avg 2023 ob 18:21 izjavil:

Zaradi "debirokratizacije" imamo sedaj to sranje.

Če bi se v zgodovini držali predpisov, strogo ne bi pustili gradit ter bi porušili črne gradnje pravi čas, bi sedaj imeli mnogo manjšo škodo ter mnogo manj sitnosti.

Le kako so preziveli predniki brez birokracije? Eno je zdrava pamet, drugo dusenje v papirologiji in stroskih povezanih s tem. Lep primer so mostiscarji, gradili na barju na kolih. Pametno.

Zato, ker sedaj zdrava pamet ne dela. Folk bi gradil povsod in brez mej.

Na Barju je bilo pa nekaj 10 do nekaj 100 ljudi. Sedaj jih je 300k. Zato rabimo sistem.

Država letno pobere 12 milijard. Vsako leto. Če niso investirat s temi sredstvi ene 2,3 milijarde v naslednjih recimo 4 letih za popravila potem lahko zapremo ta cirkus in gremo nazaj v jame.

Če je to res super duper prioriteta, tako kot vsi trdijo zadnje dni. Al pa zgleda ni.

Meni pa predvsem ni jasno zakaj je država zadolžena, kot tudi večina občin itd.

mmm, eno vprašanje glede vsega tega prostovoljstva in sosedske pomoči (od blizu in daleč). A ni blo to nekaj časa nazaj preganjano in označeno kot delo na črno?

CiClon je 9. avg 2023 ob 19:37 izjavil:

Ajde nekaj bo treba dat folku, za popravila (čeprav mi ni jasno, zakaj bi bilo treba pomagat tistim, ki imajo dovolj svojih sredstev, ampak ok). Nekaj bajt je uničenih in bo treba financirat novogradnje, ampak tega spet ni toliko, da država ne bi zmogla, ker ne govorimo o 1000 podrtih hišah.

Koliko je sploh podrtih hiš, tega podatka nikjer ne zasledim? Kje bodo postavljali nova naselja, na lokacijah čisto izven, kjerkoli bo kaj frej?

Baja je 9. avg 2023 ob 19:49 izjavil:

nekje sem zasledil da bi naj blo nekaj 100 bajt tako ali drugače neuporabih.

Samo to pa res ne bi smela biti neka velika stvar za državo. Razumem, kar se tiče infrastrukture, da je tam škoda ogromna, ampak teh par sto hiš pa ne bi smelo biti problem nadomestiti.

Sej si jih boste nardil na enak enostaven način kot je bilo to še ne mesec dni nazaj. Torej, pokazali mal jajc.

Razen če ste se ušteli in kar naenkrat podpirate Meščeva stanovanja.

Ampak, meni ni problem, komot oddelam 3 dni na leto da se zgradi 10k novih stanovanj za tiste ki si jih ne morete privoščit.

starfotr je 9. avg 2023 ob 20:18 izjavil:

Jaz že pol leta na leto delam za državo.

Lahko rečem 3 dni gor/dol.

Lahko pa rečem zakaj bi še dodatne 3 dni delal, če že pol leta delam za njih?

Se povsem strinjam. Vsakič, ko bo državi primanjkovalo denarja, bomo pa zdaj zastonj delali?

Če bi posvečeni povrnili vsaj nekaj tega, kar so tekom tridesetih let pokradli, bi lahko še enkrat zgradili pol Slovenije.

enemon je 9. avg 2023 ob 19:11 izjavil:

Glede dovoljenja za gradnje na poplavnih območjih bi morali na odgovornost klicati Ministrstvo za okolje, ARSO in občine. Zakaj v tej državi nikoli za nobeno stvar nihče ne odgovarja?

Jaz bi klical kar lastnika. Sam se je odločil, zahteval dovoljenje, tam je gradil. Ideja, da mora na poslovno sposobne ljudi paziti ministrstvo za nesposobne, je mimo.

kriptobog je 9. avg 2023 ob 21:40 izjavil:

Hangman je 9. avg 2023 ob 21:25 izjavil:

Naj uganem... Za pomoč tistim, ki jim je narava odnesla streho nad glavo, bojo največ donirali tisti, ki imajo komaj še zase. Tisti z več nepremičninami, ki služijo z oddajanjem le-teh v najem, ne bodo donirali niti evra, čeprav bi lahko nudili tudi začasno nastanitev

Jaz sem svoje prazno stanovanje oddal mladi druzini za cas sanacije. Brezplacno, se stroske (elektrika, voda, telemach) krijem jaz.

Zelo lepo, pohvalno! Sam poznam več ljudi, ki bi to lahko naredili, a zaenkrat še niso. Morda pa me presenetijo.

https://www.24ur.com/novice/tujina/trag...

Zanimivo, tudi v državi kot je Norveška so zgelda sami šalabajzerji, ki gradijo na poplavnih območjih. Bedaki so še hidroelektrarno ob vodo postavili, namesto, da bi jo umaknili nekam na varno. Pa še več prostora imajo kot mi.

Se dobro, da je Norveška v EU, ane.