Slovenija pod vodo

Kot je reku Turk, namesto novih hiš, bomo po petih letih dobili novo internet stran.

Ne vem kdo je sestavljal ta tekst, ki ga je Golob prebral v ZN, samo zveni pa milo rečeno čudno in iz povedanega ne veš, kaj mi sploh počnemo in kakšno vodo iščemo po svetu. Tudi če je to sam sestavil, bi po moje moral dati v pregled komu na Arso.

pegasus je 25. sep 2024 ob 09:23 izjavil:

Problem razlivanja vode po terenu sploh ni enostaven za modelirat računsko in videl sem kar nekaj primerov, kako se s tem zaposli največje superračunalnike. Predpogoj je seveda topološka karta z natančnostjo višine na centimeter, kar tudi ni poceni. Tako da ja, če se tega lotimo, v tem zagotovo je denar, zavarovalnice bodo z veseljem odštele zanimive vsote, kot tudi vsi urbanistični načrtovalci.

Že sedaj obstajajo karte poplavne ogroženosti, samo tega se naj drži pri gradnji in posegih v prostor.
Tako se pa gre v novo odkrivanje Amerike in prikoritniško trošenje denarja.

pegasus je 25. sep 2024 ob 09:23 izjavil:

Problem razlivanja vode po terenu sploh ni enostaven za modelirat računsko in videl sem kar nekaj primerov, kako se s tem zaposli največje superračunalnike. Predpogoj je seveda topološka karta z natančnostjo višine na centimeter, kar tudi ni poceni. Tako da ja, če se tega lotimo, v tem zagotovo je denar, zavarovalnice bodo z veseljem odštele zanimive vsote, kot tudi vsi urbanistični načrtovalci.

Mimogrede, v igri so še vedno tudi fizični modeli. V Ljubljani jih ima par Hidrološki inštitu. Recimo Ptujsko jezero, po površini v merilu 1:100 in po globini 1:50. Uporabljajo pa se taki modeli predvsem za kalibracijo računalniškega modela.

Drugi model, ki ga imajo na dvorišču, je reka Adiža v Veroni, s starim rimskim mostom.

Ne vem točno kaj bodo s temi modeli dosegli? Vremena spreminjali ne bodo nobeni računalniški modeli. Kje so poplavna območja se več ali manj ve, kaj vse zajamejo je pa odvisno od količine padavin. Nekaj, kar je včasih veljalo za ekstrem je pač treba popraviti in poplavna območja so večja, kot se je včasih mislilo. Mnogo bolj kot neki novi računalniški modeli bi pomagalo, da se enostavno gradnja na poplavnih območjih prepove. Pa si pojdite pogledati, kako veselo se gradi na Ljubljanskem barju (Črna vas in okolica). proti idiotizmu in diletantstvu se ne moreš boriti z računalniškimi modeli!

Ravno nekaj dni nazaj sem na TV gledal en prispevek o firmi iz Finske ali Švedske, ki ponuja neko podobno storitev. Tudi Google najde en kup zadetkov. Tako da to ni ravno neka hudo nova stvar :)

dronyx je 25. sep 2024 ob 11:10 izjavil:

Ne vem točno kaj bodo s temi modeli dosegli? ... Kje so poplavna območja se več ali manj ve,

Vidiš, ta "več ali manj" se bo bolje definiral in ne bo več kriljenje z rokami in bajke in povesti, pač pa strojniško natančno. Tako kot se razvija sodobni svet.

dronyx je 25. sep 2024 ob 11:25 izjavil:

In kaj naj bi tak sistem omogočal konkretno?

Zavarovalnica ti bo zelo konkretno ponudbo za protipoplavno zavarovanje zmožna ponudit.

pegasus je 25. sep 2024 ob 11:29 izjavil:

dronyx je 25. sep 2024 ob 11:25 izjavil:

In kaj naj bi tak sistem omogočal konkretno?

Zavarovalnica ti bo zelo konkretno ponudbo za protipoplavno zavarovanje zmožna ponudit.

Zdaj pa misliš da ne? In če, zakaj potem tega ne financirajo zavarovalnice, zakaj država?

dronyx je 25. sep 2024 ob 11:25 izjavil:

misek je 25. sep 2024 ob 11:15 izjavil:

Ravno nekaj dni nazaj sem na TV gledal en prispevek o firmi iz Finske ali Švedske, ki ponuja neko podobno storitev. Tudi Google najde en kup zadetkov. Tako da to ni ravno neka hudo nova stvar :)

In kaj naj bi tak sistem omogočal konkretno?

Sprotno oziroma hitro obveščanje o nevarnosti, recimo.

Morda si ne predstavljaš dobro, kako hitro lahko naraste kakšna reka. In to tudi v lepem vremenu (ker naraste zaradi dežja v zgornjem toku reke, lahko na desetine kilometrov daleč). V Sahari se več ljudi utopi kot umre od žeje. Ker si postavijo šotor v suhem koritu reke, ali se po njem vozijo z avtom, nekje daleč stran je nevihta in po suhi strugi reke kar naenkrat prihrumi poplavni val.

Letos poleti so v Nadiži trije utonila, ker so šli v lepem vremenu na otoček sredi reke, ko je ta nenadoma narasla zaradi padavin v zgornjem toku.

Okapi je 25. sep 2024 ob 11:46 izjavil:

Sprotno oziroma hitro obveščanje o nevarnosti, recimo.

Morda si ne predstavljaš dobro, kako hitro lahko naraste kakšna reka. In to tudi v lepem vremenu (ker naraste zaradi dežja v zgornjem toku reke, lahko na desetine kilometrov daleč). V Sahari se več ljudi utopi kot umre od žeje. Ker si postavijo šotor v suhem koritu reke, ali se po njem vozijo z avtom, nekje daleč stran je nevihta in po suhi strugi reke kar naenkrat prihrumi poplavni val.

Letos poleti so v Nadiži trije utonila, ker so šli v lepem vremenu na otoček sredi reke, ko je ta nenadoma narasla zaradi padavin v zgornjem toku.

Vse to dobro poznam. Pri nas je enkrat lokalni potok močno narastel v par urah, pa je padlo samo par kapelj dežja. Voda je prišla iz Cerknice, kjer je bil tak hud naliv. Ampak za alarmiranje že danes obstajajo sistemi, pa tudi Arso se mi zdi da ima kar dobro merilno mrežo vodostajev in podatki so dostopni tudi na spletu. Se mi zdi da se danes pričakuje neke čudeže od AI, pa na tem področju se mi zdi da jih ne bo. Dokaj dobri računalniški vremenski modeli obstjajo že nekaj časa, je pa res, da je kvaliteta napovedi odvisna od tipa padavin. Neke hudourniške poplave, kot so bile lani avgusta je zelo težko napovedati, saj je količina padavin močno odvisna od mikro lokacije.

Ste videli posnetke iz Poljske, tudi 300 let stara mesta so bila 2 metra pod vodo. Tu ti noben model kaj dost ne pomaga, če že kaj, bageri.

Utk je 25. sep 2024 ob 12:14 izjavil:

Ste videli posnetke iz Poljske, tudi 300 let stara mesta so bila 2 metra pod vodo. Tu ti noben model kaj dost ne pomaga, če že kaj, bageri.

O, ne, ne! Poljaki zanesljivo nimajo še super naprednega digitalnega ekosistema, ki bi povezal podatke satelitskega opazovanja, super računalniško moč in umetno inteligenco z namenom napovedovanja...Če bi to imeli...

johnnyyy je 25. sep 2024 ob 12:20 izjavil:

težava je z vhodnimi podatki. Torej koliko dežja pa lahko pri nas na določenem področju/območju pričakujemo v 1h/8h/12h/1dan/teden/mesec? In koliko plazov in materiala lahko te vode prinesejo?

Zato narediš model, ki ga poganjaš s poljubnimi vhodnimi podatki in vse te scenarje preigraš, da vidiš, kakšno je tveganje za scenarij a, b in c ... in žžž. Potem se odločiš, kakšen nivo tveganja ti je sprejemljiv.

pegasus je 25. sep 2024 ob 13:07 izjavil:

Zato narediš model, ki ga poganjaš s poljubnimi vhodnimi podatki in vse te scenarje preigraš, da vidiš, kakšno je tveganje za scenarij a, b in c ... in žžž. Potem se odločiš, kakšen nivo tveganja ti je sprejemljiv.

Pa saj to se dela že sedaj. Naredijo se hidrološko-hidravlične analize in določi se 100 letne nivoje voda, na podlagi preteklih padavinskih podatkov. To je zapisano potem v zakonodaji, kjer se morajo vsi objekti postaviti nad 100 letne nivoje, neumen folk, pa to vzame zdravo za gotovo - 1cm pod 100 letnim nivojem je poplavno, 1cm nad pa ni več. Potem pride še Janša in uzakoni, da do max 50cm globine 100 letnih voda za stanovanja ni problema (če so zagotovljeni pogoji), za industrijo pa lahko zalije tudi 1m (saj mašinam v proizvodnji ne bo hudega).

In potem pridejo občinarji, ki na območju predvidijo naselje, investitorji pa tam zgradijo pritlične montažne hiše na način da zadostijo minimalnim pogojem.

A hudič je v detajlih. Podnebje se spreminja, podatke pa imamo v najboljših primerih za 100 let, poplavne karte so narejene na podatkih ki so stari tudi več 10 let, pa tudi vse poplavne karte niso ravno nove. In ko zgradiš hišo, jo zgradiš na par 10 let starih podatkih in zakonodaja te prisili da gradiš trajnostno (nema tu kontejnerjev, moraš imeti skoraj pasivno hišo) na zemljišču ki si ga plačal po 100€/m². In zaradi neugodnih sprememb podnebja, si nobena občina ne želi posodabljati poplavnih kart - ker nimajo koncepta menjav zemljišč, pa še prebivalci bi jih obesili za jaj***, ker ko si kupil nepoplavno - sedaj je pa poplavno.

J*ba je, ko naredijo naselje hiš na območju, ko so 100 letne poplave nekaj cm, po izgradnji hiš dvignjenih za teh nekaj cm so pa le te ovira, + ograje, žive meje,... in to prepreči pretok vode, ... naselja pa potem nekoč plava v vodi.

Here we go again

Poplavljeni objekti in avtomobili, voda segala celo do metra visoko
https://www.24ur.com/novice/slovenija/p...

Slovenijo je minuli konec tedna prešlo več nevihtnih celic. V nedeljo zvečer je močno neurje udarilo predvsem po občini Lukovica, kjer je v naselju Trnjava poplavilo več stanovanjskih in gospodarskih objektov ter avtomobilov. "Sosed je pred le nekaj meseci zaključil s sanacijo po poplavah pred dvema letoma, zdaj pa je ponovno poplavljeno celotno stanovanje," nam je sporočil eden od bralcev.

To so že tretje poplave v kraju v zadnjih petih letih. Bralec je še dejal, da se ponavljajo na vsaki dve leti, kljub temu pa da pristojni ne pristopijo k ureditvi hudournika.

Samo 2 opciji sta.

Ali da si ljudje zgradijo hiše na kolih, če gradijo na območju poplav. Tisočletja znana metoda koliščarjev.

Ali si pa zgradijo nekje, kjer jih voda ne doseže.

Opcija, da bomo plačevali v nedogled te bedarije ne bi smela obstajat nikoli.

In če je šele sedaj zaključil s sanacijo, pomeni da je delal res počasi. Btw, nikjer ne vidim protipoplavnih zapornic okoli hiš. Torej so se povsem neresno lotili situacije. Rezultati pa govorijo sami za sebe.

In čaka mamico državo da bo porihtala namesto da bi se tistih par sosedov skup zbralo in uredilo.

starfotr je 28. jul 2025 ob 18:00:47 izjavil:

Samo 2 opciji sta.

Ali da si ljudje zgradijo hiše na kolih, če gradijo na območju poplav. Tisočletja znana metoda koliščarjev.

En manjši problem je, ker ti poplava hiše na kolih sicer ne poplavi, je pa precej možnosti, da ti jo podre Kot podre most, recimo. Koliščarji niso gradili na poplavnem območju.

Pa je dejansko možno danes narediti hišo na kolih? Glede na tisoče predpisov in prostorskih načrtov, ki jih imamo...

sbawe64 je 28. jul 2025 ob 20:36:20 izjavil:

A LJ barje ni poplavno območje ?

V časih koliščarjev ni bilo, je bilo jezero oziroma močvirje.

Problem hudournikov je, da se ne čistijo.

Ko jih zaraste rastlinje, se pač nekje naredi jez, in tam poplavlja.

A ni celo 1x nekdo tukaj omenil, da je on spucal hudournik ob svoji bajti in eno bajto gor in dol? Ob večjem nalivu on ni imel poplavljeno, vsi ostali v vrsti pa...

Folk je len, in ne naredi tistega, kar bi mu preprečilo škodo...

Tako kot tam za zahodu Ljubljane, kjer so prebili nasip za zaščito pred Savo, da so imeli 300m bližje do doma. Nato je tam čez Sava poplavljala...

Posamezniki ne smejo posegati v vodotoke, niti očistiti ne, če te dobi inšpektor, ti bo napisal kazen. Prav tako se ne sme v odtoke odlagati zemljine, vej in drugega lesa, da se ne zmanjša struge in povzroči morebitne zajezitve.
Primer; rečici Meža in Mislinja se leta in leta nista čistili zaradi okoljevarstvenih zadev, ribiči niso pustili,.... sedaj po poplavah z bagri harajo in na veliko odvažajo naplavljen material, kaže da so morali okoljevarstveniki in ribiči stopiti nazaj, utihniti.

fikus_ je 29. jul 2025 ob 10:03:59 izjavil:

Posamezniki ne smejo posegati v vodotoke, niti očistiti ne, če te dobi inšpektor, ti bo napisal kazen. Prav tako se ne sme v odtoke odlagati zemljine, vej in drugega lesa, da se ne zmanjša struge in povzroči morebitne zajezitve.
Primer; rečici Meža in Mislinja se leta in leta nista čistili zaradi okoljevarstvenih zadev, ribiči niso pustili,.... sedaj po poplavah z bagri harajo in na veliko odvažajo naplavljen material, kaže da so morali okoljevarstveniki in ribiči stopiti nazaj, utihniti.

Res je.

Ampak potlej pričakujemo, da država to uredi.