Forum » Loža » Primerljivost slovenskih fakultet
Primerljivost slovenskih fakultet
Boomerang ::
Včeraj sem srečal sošolca s faksa. Jaz sem po končanem dodiplomskem študiju na FRI-ju izobraževanje zaključil, on pa je nadaljeval na podiplomski študij, vendar na drugi univerzi (konkretno: Fakulteta za informacijske študije, Univerza v Novem mestu). Beseda je nanesla na obujanje spominov in primerljivost študija med LJ in NM. In tako mi kolega pove, da je bil magistrski študij v NM neprimerljivo lažji od dodiplomskega na ljubljanskem FRI-ju. Pa še razliko v količini prejetega znanja je izpostavil.
To najino srečanje me je vzpodbudilo k razmišljanju. Na eni strani imaš nekoga z zaključenim dodiplomskim študijem (BSc) na uradni državni fakulteti, na drugi strani pa nekoga, ki je dodiplomski in magistrski (MSc) študij končal na neki drugi fakulteti. Dokler govorimo o IT branži, je v papir skoraj nepomemben, ker štejejo le izkušnje. Kaj pa tam, kjer je zahtevana ustrezna izobrazba (tudi v IT se najdejo taki primeri, kako se potem odločajo delodajalci? Več šteje dodiplomski študij na uradni državni fakulteti ali celoten študij (vključno z MSc) na neki drugi fakulteti?
Moj prejšnji direktor je vedno preferiral Univerzo v Ljubljani in imel toleranco za Univerzo v Mariboru. Več kot to ga ni zanimalo, ne glede na nivo izobrazbe. Ampak to je eden primer. Kako ponavadi na to gledajo zaposlovalci?
To najino srečanje me je vzpodbudilo k razmišljanju. Na eni strani imaš nekoga z zaključenim dodiplomskim študijem (BSc) na uradni državni fakulteti, na drugi strani pa nekoga, ki je dodiplomski in magistrski (MSc) študij končal na neki drugi fakulteti. Dokler govorimo o IT branži, je v papir skoraj nepomemben, ker štejejo le izkušnje. Kaj pa tam, kjer je zahtevana ustrezna izobrazba (tudi v IT se najdejo taki primeri, kako se potem odločajo delodajalci? Več šteje dodiplomski študij na uradni državni fakulteti ali celoten študij (vključno z MSc) na neki drugi fakulteti?
Moj prejšnji direktor je vedno preferiral Univerzo v Ljubljani in imel toleranco za Univerzo v Mariboru. Več kot to ga ni zanimalo, ne glede na nivo izobrazbe. Ampak to je eden primer. Kako ponavadi na to gledajo zaposlovalci?
nejc_nejc ::
Vecina privat firem primerja.
Ce jim gusti, ti dajo moznost, da se dokazes oziroma izvisiš.(z nekim kvazi papirjem)
Za drzavni sektor rabis pa papir.
Ce jim gusti, ti dajo moznost, da se dokazes oziroma izvisiš.(z nekim kvazi papirjem)
Za drzavni sektor rabis pa papir.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nejc_nejc ()
GummyBear ::
Papir je zelo pomemben. Ker je OP izpostavil ravno Univerzo v Novem Mestu: Pojšlji ponudbo v novomeško Krko in pripiši, da si dipl. ing. računalništva in informatike. Ti povem kaj se bo zgodilo? Zavrnili te bodo z razlago, da ne ustrezaš iskanemu profilu. Tam se išče predvsem magistre - če si z neke ugledne univerze, je to še dodaten value. To, da imaš končana 2 letnika in 20 let izkušenj pa zadostuje samo pri developerjih.
Tako da ja, je zelo pomembno, kdo je podpisan na tvojem papirju.
Tako da ja, je zelo pomembno, kdo je podpisan na tvojem papirju.
tony1 ::
Krka je poseben primer, in tja priti brez vez je bilo včasih nemogoče. Dejansko si prišel v firmo in dva meseca poslušal vprašanja novih sodelavcev "Kako si pa ti prišel v Krko?". Kako je danes s kadrom, ki je totalno deficitaren, kot je IT, ne vem.
OP: Te reči so se danes nekoliko poštimale, ker je v SLO vsaka prijava ITjevca, ki nekaj že zna, praznik.
OP: Te reči so se danes nekoliko poštimale, ker je v SLO vsaka prijava ITjevca, ki nekaj že zna, praznik.
redtech ::
Stopnja ti bo koristila v JU, kjer se samo to gleda. Primerjaj sedaj tvoh vložen trud in njegovega, ki bo poplačan bolje.
Ampak LU ne narediš, da boš potem v JU..
Ne samo Krka tudi druge firme poznajo razlike med nivoji znanja.
V manjših privat firmah 100 zaposlenih, boš dobil možnost tudi brez papirjev.
Naprimer, da odneseš balast doktorjem, razvojnikom, ki so preplačani, da bi se s tem ukvarjali...
Jaz bi te šole ukinil, MB in LJ ostane ostalo spada pod zavod za zaposlovanje.
Ampak LU ne narediš, da boš potem v JU..
Ne samo Krka tudi druge firme poznajo razlike med nivoji znanja.
V manjših privat firmah 100 zaposlenih, boš dobil možnost tudi brez papirjev.
Naprimer, da odneseš balast doktorjem, razvojnikom, ki so preplačani, da bi se s tem ukvarjali...
Jaz bi te šole ukinil, MB in LJ ostane ostalo spada pod zavod za zaposlovanje.
Robocop1 ::
Meni posebej zanimivo je, ker imajo eni fetiš poleg imena in priimka pisati še naziv: mag., magister/magistra, MSC etc.
Potem pa greš pogledat kje vse se je šolal in vidiš, da je bil njegov faks mogoče lažji od moje srednje šole. Seveda si takoj ustvarim neko mnenje.
Kakorkoli, papir rabiš ali ne rabiš, naziv inženir / magister pa tako ali drugače le imaš. Razlika je v tem, ali si tudi dejansko inženir / magister ali pa si to zgolj na papirju.
Ob svečani podelitvi diplom sem poslušal nekega direktorja (povabljen na kratko predavanje), kako so diplomanti ljubljanske univerze bolj cenjeni kot ostali. Bi rekel, da je na tem nekaj resnice. Če greš delat v tujino, bodo povečini vedeli kje je Ljubljana, kar pa ne velja za Novo Gorico, Novo mesto, Kranj in ostale kraje.
Potem pa greš pogledat kje vse se je šolal in vidiš, da je bil njegov faks mogoče lažji od moje srednje šole. Seveda si takoj ustvarim neko mnenje.
Kakorkoli, papir rabiš ali ne rabiš, naziv inženir / magister pa tako ali drugače le imaš. Razlika je v tem, ali si tudi dejansko inženir / magister ali pa si to zgolj na papirju.
Ob svečani podelitvi diplom sem poslušal nekega direktorja (povabljen na kratko predavanje), kako so diplomanti ljubljanske univerze bolj cenjeni kot ostali. Bi rekel, da je na tem nekaj resnice. Če greš delat v tujino, bodo povečini vedeli kje je Ljubljana, kar pa ne velja za Novo Gorico, Novo mesto, Kranj in ostale kraje.
Twixz ::
Jaz sem npr. diplomiral iz takrat še dosti "sveže" smeri izobrazbe - varstvo okolja. Kot predsednik letnika sem dobival ponudbe delodajalcev, ki so iskali kader direkt na mail in potem se odločiš a se prijaviš ali ne. Glede na videno bi rekel da je bilo največ ponudb iz Ljubljane, par pa iz okoliških krajev.
Je pa bilo kar se tiče same stopnje izobrazbe vse bolj na stranskem tiru, bolj je bila v ospredju poznavanje jezikov, obvladovanje računalnika, izdelovanje poročil, etc. etc.
Je pa bilo kar se tiče same stopnje izobrazbe vse bolj na stranskem tiru, bolj je bila v ospredju poznavanje jezikov, obvladovanje računalnika, izdelovanje poročil, etc. etc.
delavec44 ::
starfotr ::
Univerze s tradicijo so še vedno boljše, kot te vaške kvazi univerze. Vsaj 3 letne, ne neke kvazi 2 letne bedarije.
Isto je gimnazija vs. 4 letna srednja šola vs. poklicna 3+2.
Pač gimnazija je najvišji nivo znanja, sledi 4 letna SŠ in nato tisti programi, ki sploh ne bi smeli obstajat in so anomalija sistema.
Skratka, če hočeš imeti nek nivo izobrazbe potem izbereš 4 letno srednjo šolo ali gimnazijo, za fakulteto pa UL ali pa alternativno UM. Vse ostalo je metanje časa stran. Novodobne fakultete v vsaki vasi so politična delitev denarja. To bi morali ukinit ali pa naj se 100 % financirajo iz zasebnih virov.
Isto je gimnazija vs. 4 letna srednja šola vs. poklicna 3+2.
Pač gimnazija je najvišji nivo znanja, sledi 4 letna SŠ in nato tisti programi, ki sploh ne bi smeli obstajat in so anomalija sistema.
Skratka, če hočeš imeti nek nivo izobrazbe potem izbereš 4 letno srednjo šolo ali gimnazijo, za fakulteto pa UL ali pa alternativno UM. Vse ostalo je metanje časa stran. Novodobne fakultete v vsaki vasi so politična delitev denarja. To bi morali ukinit ali pa naj se 100 % financirajo iz zasebnih virov.
LeQuack ::
Krka je poseben primer, in tja priti brez vez je bilo včasih nemogoče. Dejansko si prišel v firmo in dva meseca poslušal vprašanja novih sodelavcev "Kako si pa ti prišel v Krko?". Kako je danes s kadrom, ki je totalno deficitaren, kot je IT, ne vem.
Kaj pa delajo v Krki takega da rabijo inženirje? Saj ni tako kot da izumljajo kaj novega. Tam rabijo predvsem lobiste.
Quack !
Gregor P ::
Aha torej vse te mojstre ipd. vi praktično ne rabite, bo vse UI zrihtala?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
FireSnake ::
Državne univerze so še ok. Problem so "faksi" kjer plačaš, da dobiš izobrazbo.
Primer Alma Mater. To je taka gnojnica od "faxa", ki ne nauči nič.
Še več: predavanja se (lani) oktobra sploh niso začela. Pa so vse "not spravili".
Za 60 jurjev lahko celo doktorat kupiš.
Te greznice bi bilo pa res treba zapreti. Vse od A do Ž.
Kdo v industriji pa ve, da si "predsednik letnika"?
Nihče.
Primer Alma Mater. To je taka gnojnica od "faxa", ki ne nauči nič.
Še več: predavanja se (lani) oktobra sploh niso začela. Pa so vse "not spravili".
Za 60 jurjev lahko celo doktorat kupiš.
Te greznice bi bilo pa res treba zapreti. Vse od A do Ž.
Jaz sem npr. diplomiral iz takrat še dosti "sveže" smeri izobrazbe - varstvo okolja. Kot predsednik letnika sem dobival ponudbe delodajalcev, ki so iskali kader direkt na mail in potem se odločiš a se prijaviš ali ne. Glede na videno bi rekel da je bilo največ ponudb iz Ljubljane, par pa iz okoliških krajev.
Je pa bilo kar se tiče same stopnje izobrazbe vse bolj na stranskem tiru, bolj je bila v ospredju poznavanje jezikov, obvladovanje računalnika, izdelovanje poročil, etc. etc.
Kdo v industriji pa ve, da si "predsednik letnika"?
Nihče.
Poglej in se nasmej: vicmaher.si
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FireSnake ()
Meiniken ::
Meni posebej zanimivo je, ker imajo eni fetiš poleg imena in priimka pisati še naziv: mag., magister/magistra, MSC etc.
Potem pa greš pogledat kje vse se je šolal in vidiš, da je bil njegov faks mogoče lažji od moje srednje šole. Seveda si takoj ustvarim neko mnenje.
Problem družbe, ker tako ceni nazive. Potem imaš pa kekce z egotripom, ko končajo magisterij
zee ::
Krka je poseben primer, in tja priti brez vez je bilo včasih nemogoče. Dejansko si prišel v firmo in dva meseca poslušal vprašanja novih sodelavcev "Kako si pa ti prišel v Krko?". Kako je danes s kadrom, ki je totalno deficitaren, kot je IT, ne vem.
Kaj pa delajo v Krki takega da rabijo inženirje? Saj ni tako kot da izumljajo kaj novega. Tam rabijo predvsem lobiste.
Zato tam zaposlujejo ljudi z doktoratom iz kemije, kemijskega inzenirstva, farmacije? Zanimivo.
Polno razkritje: Imam tako diplomo kot doktorat iz UL, pa mi nista prav nic pomagala. Delam na povsem tretjem podrocju.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: zee ()
Twixz ::
Državne univerze so še ok. Problem so "faksi" kjer plačaš, da dobiš izobrazbo.
Primer Alma Mater. To je taka gnojnica od "faxa", ki ne nauči nič.
Še več: predavanja se (lani) oktobra sploh niso začela. Pa so vse "not spravili".
Za 60 jurjev lahko celo doktorat kupiš.
Te greznice bi bilo pa res treba zapreti. Vse od A do Ž.
Jaz sem npr. diplomiral iz takrat še dosti "sveže" smeri izobrazbe - varstvo okolja. Kot predsednik letnika sem dobival ponudbe delodajalcev, ki so iskali kader direkt na mail in potem se odločiš a se prijaviš ali ne. Glede na videno bi rekel da je bilo največ ponudb iz Ljubljane, par pa iz okoliških krajev.
Je pa bilo kar se tiče same stopnje izobrazbe vse bolj na stranskem tiru, bolj je bila v ospredju poznavanje jezikov, obvladovanje računalnika, izdelovanje poročil, etc. etc.
Kdo v industriji pa ve, da si "predsednik letnika"?
Nihče.
Kdo v industriji pa ve, da si "predsednik letnika"?
Kdo rabi vedet to?
Moj point je bil da v teh cajtih ni diploma nič drugega kot papir, ki ti še včasih mogoče pomaga pri napredovanju.
redtech ::
295,69 EUR so minimalni prispevki danes.
Recimo 3:1 v grobem to pomeni 13 let, verjetno veliko manj si vplačal.
Samo za ilustracijo, da vidite kako nizek je prispevek.
Teorija:
Če se upokojiš pri 58, nekje do 70 si se "sam" pokril, ostalo (moški 74, ženske 80+) pa pride potem iz proračuna.
Recimo 3:1 v grobem to pomeni 13 let, verjetno veliko manj si vplačal.
Samo za ilustracijo, da vidite kako nizek je prispevek.
Teorija:
Če se upokojiš pri 58, nekje do 70 si se "sam" pokril, ostalo (moški 74, ženske 80+) pa pride potem iz proračuna.
Zgodovina sprememb…
- odbrisalo: zee ()
Mumbru ::
Prispevki so bili v preteklosti še bistveno nižji. Tudi primerjalno, ne samo zaradi inflacije.
mirator ::
Meni posebej zanimivo je, ker imajo eni fetiš poleg imena in priimka pisati še naziv: mag., magister/magistra, MSC etc.
Potem pa greš pogledat kje vse se je šolal in vidiš, da je bil njegov faks mogoče lažji od moje srednje šole. Seveda si takoj ustvarim neko mnenje.
To ni noben fetiš, temveč zahteva v poslovnem svetu (razen seveda nekaterih izjem, ko ti pridejo na osebni družabni obisk in se predstavijo s titulo in izpade smešen in tudi ošaben). In vsak, ki doseže neko izobrazbo, ima poleg svojega priimka pravico (seveda pa ne tudi dolžnost) do titule.
Sedaj, kar pavšalno govoriti, da nekdo, ki ima višjo izobrazbo pa v praksi nič ne zna, je pa v stilu gostinske razprave.
Seveda, nekdo s poklicno šolo in nekaj letnimi izkušnjami, bo novopečenega inženirja ali magistra, lahko v praksi nekam peljal. Vendar samo za kratek čas.
Se pa strinjam, da so med fakultetami velike, prevelike razlike.
zee ::
Pordeceli: Tema je o primerjavi slovenskih fakultet. Za debate o klanjanju in strankah pojdite drugam.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Csharp ::
Krka je poseben primer, in tja priti brez vez je bilo včasih nemogoče. Dejansko si prišel v firmo in dva meseca poslušal vprašanja novih sodelavcev "Kako si pa ti prišel v Krko?". Kako je danes s kadrom, ki je totalno deficitaren, kot je IT, ne vem.
Kaj pa delajo v Krki takega da rabijo inženirje? Saj ni tako kot da izumljajo kaj novega. Tam rabijo predvsem lobiste.
Lahko ti iz prve roke povem, kako je v Leku. Če nočeš biti naveden delavec v 3 izmenah, potem boš rabil naziv inženirja. Zakaj? Že naziv tvojega delovnega mesta bo vseboval besedo "inženir", na primer: podporni inženir, inženir proizvodnje, vodja proizvodnega inženiringa ipd. Na tako delovno mesto ne moreš nastopiti, če po formalni izobrazbi nisi inženir nečesa. Še bolj pa se izobrazba zahteva na višje kvalificiranih delovnih mestih, kot so kakšni raziskovalci, QQ-ji oz. QC-ji ipd. Tako je v Leku, ampak verjamem, da ima Krka zelo podobno.
Izvirno vprašanje bi jaz zastavil malo drugače:
Recimo, da se nek dipl. inž. z ljubljanske univerze (FS, FE, FRI) prijavi na razpis neke ugledne dunajske firme. Na isti razpis pa se prijavi tudi nek magister s primorske univerze. Imata pa oba kandidata primerljive reference. Komu bodo dali prednost? Diplomiranemu inženirju, ki je naziv pridobil na glavni državni univerzi? Ali bo imel prednost magister, ki je naziv pridobil na manj znani univerzi? Se pravi, na eni strani imaš podatek o nivoju izobrazbe, na drugi strani pa podatek, kje je kandidat pridobil naziv. Čemu bo neka tuja firma dala prednost?
Matija82 ::
Krka je poseben primer, in tja priti brez vez je bilo včasih nemogoče. Dejansko si prišel v firmo in dva meseca poslušal vprašanja novih sodelavcev "Kako si pa ti prišel v Krko?". Kako je danes s kadrom, ki je totalno deficitaren, kot je IT, ne vem.
Kaj pa delajo v Krki takega da rabijo inženirje? Saj ni tako kot da izumljajo kaj novega. Tam rabijo predvsem lobiste.
Lahko ti iz prve roke povem, kako je v Leku. Če nočeš biti naveden delavec v 3 izmenah, potem boš rabil naziv inženirja. Zakaj? Že naziv tvojega delovnega mesta bo vseboval besedo "inženir", na primer: podporni inženir, inženir proizvodnje, vodja proizvodnega inženiringa ipd. Na tako delovno mesto ne moreš nastopiti, če po formalni izobrazbi nisi inženir nečesa. Še bolj pa se izobrazba zahteva na višje kvalificiranih delovnih mestih, kot so kakšni raziskovalci, QQ-ji oz. QC-ji ipd. Tako je v Leku, ampak verjamem, da ima Krka zelo podobno.
A nima popolnega smisla da za delo v kemijski industriji (ki ni za trakom) rabiš diplomo (inženir)? Če je pa to kemijska tehnologija ali je to kemija ali je to kemijsko inženirstvo je pa Krki (in Leku) načeloma vseeno.
Ima pa Krka kar lep delež IT-jevcev iz FIŠ-a in UM tako da ne vem točno o čem govori GummyBear.
sci3nc3 ::
Odgovor na izvirno vprašanje je zelo preprost:
Če ima kandidat za delo ustrezno znanje, bo njegovo izobrazbo večina firm tolerirala. To pomeni, če se na razpisu zahteva vsaj diplomska izobrazba in jo on ima, je primeren kandidat, ne glede na to, kje je opravil fakulteto.
Katera univerza je koliko vredna pa je retorično vprašanje. Čim ima nekdo stopnjo magistra (pa sploh ni pomembno, kje je to stopnjo pridobil), je uradno magister in mu s tem pripadajo vse ugodnosti iz tega naslova, na primer dodaten dan dopusta, lahko tudi višji plačni razred ipd. Vsaj pri nas je tako.
Ali je to pošteno? Pomoje ne. Saj vsi vemo, da so fakultete Univerze v Ljubljani najtežje. Kamorkoli drugam greš, je predmetnik lažji, na koncu pa imaš lahko isto stopnjo izobrazbe. Ni tako kot pri srednjih šolah, ki so med seboj bolj primerljive.
Če ima kandidat za delo ustrezno znanje, bo njegovo izobrazbo večina firm tolerirala. To pomeni, če se na razpisu zahteva vsaj diplomska izobrazba in jo on ima, je primeren kandidat, ne glede na to, kje je opravil fakulteto.
Katera univerza je koliko vredna pa je retorično vprašanje. Čim ima nekdo stopnjo magistra (pa sploh ni pomembno, kje je to stopnjo pridobil), je uradno magister in mu s tem pripadajo vse ugodnosti iz tega naslova, na primer dodaten dan dopusta, lahko tudi višji plačni razred ipd. Vsaj pri nas je tako.
Ali je to pošteno? Pomoje ne. Saj vsi vemo, da so fakultete Univerze v Ljubljani najtežje. Kamorkoli drugam greš, je predmetnik lažji, na koncu pa imaš lahko isto stopnjo izobrazbe. Ni tako kot pri srednjih šolah, ki so med seboj bolj primerljive.
kriptobog ::
Najbolj je vazno, da je tiploma natisnjena na nek poceni, lahek, mehak papir. Ker tisti fensi smensi debel papir je neprimeren za brisanje riti. Naj bo diploma vsaj za to uporabna.
mr_chai ::
Državne univerze so še ok. Problem so "faksi" kjer plačaš, da dobiš izobrazbo.
Primer Alma Mater. To je taka gnojnica od "faxa", ki ne nauči nič.
Še več: predavanja se (lani) oktobra sploh niso začela. Pa so vse "not spravili".
Za 60 jurjev lahko celo doktorat kupiš.
Te greznice bi bilo pa res treba zapreti. Vse od A do Ž.
Jaz sem npr. diplomiral iz takrat še dosti "sveže" smeri izobrazbe - varstvo okolja. Kot predsednik letnika sem dobival ponudbe delodajalcev, ki so iskali kader direkt na mail in potem se odločiš a se prijaviš ali ne. Glede na videno bi rekel da je bilo največ ponudb iz Ljubljane, par pa iz okoliških krajev.
Je pa bilo kar se tiče same stopnje izobrazbe vse bolj na stranskem tiru, bolj je bila v ospredju poznavanje jezikov, obvladovanje računalnika, izdelovanje poročil, etc. etc.
Kdo v industriji pa ve, da si "predsednik letnika"?
Nihče.
Sem moral prav zgooglat to Almo Matr. Nisem vedu da kaj takega obstaja. Gledam programe in izgleda, kot da si lahko delaš doktorat iz projektnega vodenja. Se prav prej narediš eno master zadevo npr. Online science and technologies 2 leti in vpišeš naprej na doktorski program 3 leta in na koncu si dr. projektnega vodenja :D Noooiiice :) Dost fajn za ljudi, ki so v JU in bi radi večjo plačo. Lahko ob malici dokončajo en takle doktorski program.
Gregor P ::
Ja saj predvsem za JU so tudi narejene te privatne šole, da imajo uradniki lahko višje plače. Sliši se ironično, ampak takle mamo
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
jernejl ::
Moj prejšnji direktor je vedno preferiral Univerzo v Ljubljani in imel toleranco za Univerzo v Mariboru. Več kot to ga ni zanimalo, ne glede na nivo izobrazbe. Ampak to je eden primer.Po mojih izkušnjah je precej bolj odvisno od posameznika, koliko bo odnesel od študija, kot je odvisno od same ustanove.
Tako na primorskem kot na štajerskem koncu imaš talentirane srednješolce, ki gredo na faks v lokalnem okolju, ker je to zanje bolj priročno, in so po zaključenem študiju komot bistveno bolje usposobljeni kot povprečneži s faksa v Ljubljani. Zato je pač smiselno preveriti malo širše in ne samo to, v katerem kraju je nekdo diplomiral.
Pogledi zaposlovalcev so različni. Eden bo morda vzel samo nekoga, ki ima diplomo iz LJ, drugi pa bo rekel, da ga papir sploh ne zanima. IMO je resnica nekje vmes. Papir je pomemben, ni pa edini faktor odločitve, ali je nekdo za neko delo primeren ali ne. Je fino preverit tudi še kakšne druge kvalifikacije in dosežke kot to, katero stopnjo izobrazbe nekdo ima in v katerem kraju je diplomiral.
johanblond ::
Konkretna imena "univerz" (so bolj visoke šole) bom izpustil.
Enkrat je pogovor nanesel na kvalitetno izobraževanje, in en sogovornik (en šef, vodja slovenske izpostave multinacionalke) je rekel, da rajši vzame nekoga s 5+ let izkušnjami, kot pa nekoga z neprepričljivim CV + dodatno stopnjo izobrazbe, če je vidno, da je bil višji naziv pridobljen po liniji najmanjšega odpora (institucija in smer, samo da se pridobi naziv). Glavni problem, ki ga je izpostavil, da so takšen profil zaposlenega zelo neproduktivni in pravzaprav "troublemakerji" v firmi, ker edino kar znajo, je da izpostavijo kakšno visoko izobrazbo imajo, gledajo kaj jim pripada, niso timski ljudje (v timu je pomembno, kaj kdo prispeva k skupnemu cilju, ne pa naziv, itd...).
Ko smo se to pogovarjali, je ena inštitucija bila prav poznana po takem profilu ljudi, in ta šef je poimensko povedal, da prijave s to diplomo gredo direktno v koš (posebej je kot negativno izpostavil primere, ko je nekdo ob delu zraven naredil še "faks" in je bilo očitno, da povsem edini motiv višji naziv).
Se pravi, pri takem delodajalcu "nikakav naziv" ne samo da ne koristi, je celo v škodo.
PS: zgornja tematika je irelevantna za javni sektor, zato je tudi jasno zakaj takšne "univerze" tako prosperirajo (in zakaj je toliko mag. višji svetovalec).
Enkrat je pogovor nanesel na kvalitetno izobraževanje, in en sogovornik (en šef, vodja slovenske izpostave multinacionalke) je rekel, da rajši vzame nekoga s 5+ let izkušnjami, kot pa nekoga z neprepričljivim CV + dodatno stopnjo izobrazbe, če je vidno, da je bil višji naziv pridobljen po liniji najmanjšega odpora (institucija in smer, samo da se pridobi naziv). Glavni problem, ki ga je izpostavil, da so takšen profil zaposlenega zelo neproduktivni in pravzaprav "troublemakerji" v firmi, ker edino kar znajo, je da izpostavijo kakšno visoko izobrazbo imajo, gledajo kaj jim pripada, niso timski ljudje (v timu je pomembno, kaj kdo prispeva k skupnemu cilju, ne pa naziv, itd...).
Ko smo se to pogovarjali, je ena inštitucija bila prav poznana po takem profilu ljudi, in ta šef je poimensko povedal, da prijave s to diplomo gredo direktno v koš (posebej je kot negativno izpostavil primere, ko je nekdo ob delu zraven naredil še "faks" in je bilo očitno, da povsem edini motiv višji naziv).
Se pravi, pri takem delodajalcu "nikakav naziv" ne samo da ne koristi, je celo v škodo.
PS: zgornja tematika je irelevantna za javni sektor, zato je tudi jasno zakaj takšne "univerze" tako prosperirajo (in zakaj je toliko mag. višji svetovalec).
Blinder ::
ta tvoj sogovornik je tudi dosti pristranski. Verjetno tudi sam ima nizko izobrazbo in potem ..
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Boomerang ::
Zanimivi odgovori.
Če dobro pomislim, poznam veliko ljudi, ki so v času mojega študija na FRI-ju imeli težave pri določenih predmetih in so se po več neuspešnih poskusih prepisali drugam, na neko "ekvivalentno" fakulteto druge inštitucije. Tam so jim priznali nekatere izpite, nekaj so jih morali še opraviti in so tako po lažji poti prišli do skoraj enakega naziva. Če se na take "inženirje" gleda enako kot na nas, ki smo študij zaključili na eni od državnih fakultet (UL ali UM), se mi to, ne glede na pridobljeno znanje, ne zdi pošteno.
Če dobro pomislim, poznam veliko ljudi, ki so v času mojega študija na FRI-ju imeli težave pri določenih predmetih in so se po več neuspešnih poskusih prepisali drugam, na neko "ekvivalentno" fakulteto druge inštitucije. Tam so jim priznali nekatere izpite, nekaj so jih morali še opraviti in so tako po lažji poti prišli do skoraj enakega naziva. Če se na take "inženirje" gleda enako kot na nas, ki smo študij zaključili na eni od državnih fakultet (UL ali UM), se mi to, ne glede na pridobljeno znanje, ne zdi pošteno.
Blinder ::
Diplomiranček iz FRI-ja tukaj.
En moj šef se čudil, da kako je možno, da na faksu nismo imeli html in javascript. Ja, nismo, tako pač je.
Drugi šef se me malo zafrkaval, da če ne vem ukazal za remote connection (mstsc), da če nisem hodil na neki računalniški faks. Ne, na fri-ju se nismo ukvarjali z windowsovim remote connection.
En tretji šef se čudil, kako je to možno, da na faksu nismo imeli sql-ja, pa da sej sem hodil na neki računalniški faks. Jah nismo, na fri-ju tega nismo imeli.
En moj šef se čudil, da kako je možno, da na faksu nismo imeli html in javascript. Ja, nismo, tako pač je.
Drugi šef se me malo zafrkaval, da če ne vem ukazal za remote connection (mstsc), da če nisem hodil na neki računalniški faks. Ne, na fri-ju se nismo ukvarjali z windowsovim remote connection.
En tretji šef se čudil, kako je to možno, da na faksu nismo imeli sql-ja, pa da sej sem hodil na neki računalniški faks. Jah nismo, na fri-ju tega nismo imeli.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
starfotr ::
Koncept faksa je, da dobiš širino. In delovne navade. In še da znaš najti in poiskat znanje.
Vsega znanja sveta ti ne morejo vlit v tistih parih letih.
Vsega znanja sveta ti ne morejo vlit v tistih parih letih.
mr_chai ::
SQL na faksu že je, ampak če mene prašaš ni bistvo podatkovnih baz, da se greš ti učit sql, gre se za to kaj je v ozadju, da ti implementiraš svojo bazo in svoj interpreter za sql itd.
Kayzon ::
Kolega delal v eni dobri IT firmi 2 leti nazaj,pomagal tudi pri razgovorih za nove sodelavce in kolikor mi je govoril,so imeli veliko ljudi na razgovorih s FRI-ja in se niso kej dobro odrezali,ocitno se niso dodatno izobrazevali v svojem prostem casu. Tako da od programerjev so imeli diplomanta zgodovine in ena zenska je imela filofaks. Je pa tudi rekel da najboljsi in seveda najbolje placani programer pri njih,je bil doktor matematike.
bciciban_ ::
Diplomiranček iz FRI-ja tukaj.
En moj šef se čudil, da kako je možno, da na faksu nismo imeli html in javascript. Ja, nismo, tako pač je.
Drugi šef se me malo zafrkaval, da če ne vem ukazal za remote connection (mstsc), da če nisem hodil na neki računalniški faks. Ne, na fri-ju se nismo ukvarjali z windowsovim remote connection.
En tretji šef se čudil, kako je to možno, da na faksu nismo imeli sql-ja, pa da sej sem hodil na neki računalniški faks. Jah nismo, na fri-ju tega nismo imeli.
Kaj pa si delal poleg študija?
Mstsc je res čista Windows fora ampak ostalo dvoje pa ajde recimo da bi se moral kdaj s tem srečat :)
Jaz se včasih res čudim kako omejeni so kaki študenti glede vsega kar ni v predmetniku.
delavec44 ::
Pri nas je bil eden, ki se je hvalil, da ni v življenju odprl računalnika in da nima pojma kaj je notri. Ajde, saj ti ni treba, ampak vseeno.
Kayzon ::
starfotr ::
Pozabljate, da se nek % diplom tudi kupi. Sploh v teh čudnih kvazi izobraževalnih ustanovah. Ali pa na ozemlju bivše skupne repiblike.
In da je splošni nivo znanja in motivacije danes mnogo nižji, kot pred leti oz. desetletji.
In da je splošni nivo znanja in motivacije danes mnogo nižji, kot pred leti oz. desetletji.
Gregor P ::
Zdaj če gledam širše v tujini, se je med nami študenti tudi tam veliko govorilo o tem, koliko je katera diploma več vredna od druge glede na kraj univerze ipd., ampak ko pa sem sam iskal delo, pa so v podjetjih rekli, da je sicer fino, da sem študiral, a jih je bolj zanimal praktičen preizkus mojega znanja, zaradi katerega so me nato na koncu tudi vzeli. Tako da je najbrž zelo odvisno tudi od delovnega mesta, ali se rabijo hvaliti z diplomami svojih zaposlenih (npr. kakšna odvetniška pisarna ipd.), ali je bolj pomembno, kaj dejansko znaš oz. kako se znajdeš v delovnem okolju in nalogah. Drugo morda, če govorimo zares o raziskovalnem delu, torej znanstvenikih, kjer je vsekakor pomembno, da delaš na čim bolj prestižni univerzi, ki ima zaradi tega več sredstev od ostalih.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Blinder ::
Kaj pa si delal poleg študija?
razne stvari, ampak programiral pa ne. Tudi kot absolventa računalništva me niso želeli uzeti delati kot programer, niti brezplačno :)
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Blinder ()
Smrekar1 ::
Včeraj sem srečal sošolca s faksa. Jaz sem po končanem dodiplomskem študiju na FRI-ju izobraževanje zaključil, on pa je nadaljeval na podiplomski študij, vendar na drugi univerzi (konkretno: Fakulteta za informacijske študije, Univerza v Novem mestu). Beseda je nanesla na obujanje spominov in primerljivost študija med LJ in NM. In tako mi kolega pove, da je bil magistrski študij v NM neprimerljivo lažji od dodiplomskega na ljubljanskem FRI-ju. Pa še razliko v količini prejetega znanja je izpostavil.
To najino srečanje me je vzpodbudilo k razmišljanju. Na eni strani imaš nekoga z zaključenim dodiplomskim študijem (BSc) na uradni državni fakulteti, na drugi strani pa nekoga, ki je dodiplomski in magistrski (MSc) študij končal na neki drugi fakulteti. Dokler govorimo o IT branži, je v papir skoraj nepomemben, ker štejejo le izkušnje. Kaj pa tam, kjer je zahtevana ustrezna izobrazba (tudi v IT se najdejo taki primeri, kako se potem odločajo delodajalci? Več šteje dodiplomski študij na uradni državni fakulteti ali celoten študij (vključno z MSc) na neki drugi fakulteti?
Moj prejšnji direktor je vedno preferiral Univerzo v Ljubljani in imel toleranco za Univerzo v Mariboru. Več kot to ga ni zanimalo, ne glede na nivo izobrazbe. Ampak to je eden primer. Kako ponavadi na to gledajo zaposlovalci?
Tvoj prejšnji profesor je imel kar prav. Univerza v Ljubljani je v Sloveniji zlati standard in proizvaja kakovostne kadre. Univerza v Mariboru ima nekaj programov, ki lahko parirajo ljubljanski univerzi (medicina je dejansko dobra), ostalo je bolj druga liga. Kadri so uporabni, ampak niso na nivoju UL.
Ostale fakultete večinoma bolj same sebi namen. Sploh te a la B&B, Gea-College in podobni so namenjeni predvsem temu, da nisi gimnazijski maturant, ki je falilal faks.
Gregor P ::
Uradno država tega nikoli noče dati do sebe; ker bi se lahko na koncu zgodilo, da se noben ne bi več hotel vpisati na določene izobraževalne inštitucije.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
tikitoki ::
Zanimivo je, da najveckrat folk, ki ni koncal izobrazevanja bluzi kak je izobrazevanje nesmiselno. Ne, da bi bili super uspesni kljub nekoncani izobrazbi. Pomoje obrambni mehanizem.
TheBlueOne ::
Zanimivo je, da najveckrat folk, ki ni koncal izobrazevanja bluzi kak je izobrazevanje nesmiselno. Ne, da bi bili super uspesni kljub nekoncani izobrazbi. Pomoje obrambni mehanizem.
Ne vem ce. V moji generaciji vecinoma to pravijo diplomirani, predvsem tisti, ki so izobrazbo slabo vnovcili. Verjetno razocaranje?
Je pa tale diskusija specifika, ker se je trenutne milenijce aktivno potiskalo v studij, ker je pri prejsnji generacij bil studij skoraj zagotovilo za ugodno zivljenje. Trenutno pa je dostudiranih toliko, da se je izobrazba razvrednotila. Ko pa temu dodas se, da se diplome da kupit in da do diplome lahko preguras z golo pridnostjo s principom nauci se polozi izpit in pozabi, pa je jasno zakaj je tako razocaranje.
fikus_ ::
Točno tako, dostopnost do diplome je tako enostavna (se pač vpišeš na en kikiriki faks), da stopnja izobrazbe ni več merodajna. Sedaj je že pomembno da poveš, kje si diplomiral . Na koncu je pa najbolj pomembno, kaj znaš narediti.
Diploma je samo ena stopnica do znanja, pokazatelj, da je nekdo sposoben neko zadevo končati, ne garantira pa, da diplomiranec zna kaj konkretnega kvalitetno narediti.
Diploma je samo ena stopnica do znanja, pokazatelj, da je nekdo sposoben neko zadevo končati, ne garantira pa, da diplomiranec zna kaj konkretnega kvalitetno narediti.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ! | Študent naj bo ali Kako in kam na fakulteto!!! (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Šola | 362842 (25034) | nejc_nejc |
| » | Izbira faksa uni ali vsš FE (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 17789 (12731) | mr_chai |
| » | Žena pravi da VSŠ ni faks (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 68280 (59564) | jype |
| » | Zaposlitev programerja brez dokončane fakultete?Oddelek: Izdelava spletišč | 9534 (3014) | shadeX |
| » | Profesor na izrednem faksu zahteva preveč? (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 15899 (12718) | Smurf |