Najstarejša trta?

Nekaj eksperimentiramo s trto na eni lokaciji za doživetje in ne za tradicionalno regijsko dejavnost, imamo pa malo pre-? praktičnega znanja in potrpljenja, zato pa več veselja.

V Mariboru na Dravi pri Lentu raste domnevno najstarejša trta na svetu nasploh, ne samo modra. Vam je že uspelo s cepiči te Lentne trte vzgojiti 'potomko' kot je menda tudi pri Žički kartuziji pri Slovenskih Konjicah? Verjetno se ne razlikuje kaj posebej po teoriji cepljenja trte? Je to Lentno trto potrebno škropiti proti boleznim in zajedalcem, da potem opravim še tečaj in izpit za škropiva?

Se vam zdi ideja 'vino-trtnega-špalirja' do 10 obrnjenih U zanimiva kot popestritev? Med vsakima stebroma na vsaki stran nove trs, skupaj 20? Ni namen količina ali kvaliteta pridelka, bolj za hobi in eksperimentiranje, če pa bo se bo večinsko mestno sorodstvo in sosedstvo zbralo na manjših 'trgatvah' pa verjetno ne bo posebne škode, bo že Wirt dal tudi kaj na mizo.

Ker gre za južno stran, bodo v bližini tudi fige.

Potomke te trte so po celem svetu.
Tudi v Zrečah, Šentjurju in ogromno drugih mestih doma in v tujini.

https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poce...

Nasa doma pri babici je tut okol 500 let.

Ojoj, zate ker je sorta stara, ne pomeni da je potem bolj odporna na škodljivce/bolezni. Res je, da je žametka manj občutljiva, samo vseeno brez škropljenja ne bo nič. Chardonnay je recimo zelo stara sorta pa je izjemno občutljiva na oidij. Imaš pa zdaj neke hibride oz. odporne sorte, kot so muscaris, solaris, cabarnet blanc, regent itd. itd., katere so manj občutljive na peronosporo ter oidij, a je vseeno potrebno škropljenje vsaj 2x letno, vino pa ima potem mogoče malo not po "amerikanki". Če nočeš pa res nič škopit, potem pa pač ne smeš sadit cepljenke, ampak amerikanko, oz. šmarnico, julko itd. Je pa tisto bol za sok, kot za vino, čeprav sem tudi že kar nekaj dobre šmarnice probal, kolikor je lahko šmarnica dobra. Nekateri celo penine delajo iz nje.

Je pa potomk trte iz lenta malo morje po celi sloveniji, imam kar nekaj kolegov, ki jo imajo v vinogradu oz. v brajdi. Morajo pa cepiči bit na ameriški podlagi, drugače boš lahko imel problem s trtno ušjo. Načeloma, če je razmak med trtami večji, ni tak problem, no. Nekateri tudi požvečijo trto, če se jim ne da dosajevati, tako da nekaj je tudi trt brez ameriške podlage po vinogradih pa ni večjih problemov, ampak to je trta tam pa tam taka.

Pa še malo glede škropljenja. Zakaj je potreba po takem škropljenju, če pa nekoč ni bilo treba. Glavne bolezni, na katere je občutljiva vinska trta (oidij, peronospora) so prišle iz amerike v zadnjih 200 letih. Zaradi trtne uši, ki se prime korenin, so tudi praktično vsi vinogradi zasajeni na ameriško podlago, saj je ameriška trta odporna proti njej, prav tako tudi na oidij in peronosporo. Tako da nekoč ni bilo potrebno škropiti. So pa nato, pred modernimi pripravki, škropili z modro galico ter žvepleno brozgo, a ker to deluje le kontaktno, je uspeh omejen ter ni bilo takih pridelkov, kot so zdaj. Pa še večkrat je bilo potrebno škropit.