Forum » Loža » Zrnate stročnice
Zrnate stročnice
yansek ::
Kratek uvod v zrnate stročnice.
Pri pisanju sem si pomagal z viri dostopnimi na spletu ter knjigo:
ZRNATE STROČNICE : pridelava in uporaba (Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko)
UVOD
Posebno mesto v prehrani imajo stročnice, še posebej pri tistih, ki se deloma ali v celoti prehranjujejo z rastlinsko prehrano.
V naslednjih poglavjih bo na kratko sledila predstavitev 9 vrst stročnic. To so:
-Grah
-Bob
-Volčji Bob (v preteklosti so se ga zaradi grenkega zrnja v prehrani izogibali, opazili pa so njegov pozitiven vpliv na rodovitnost tal)
-Soja (na Kitajskem jo imenujejo tudi meso brez kosti)
-Fižol (je bil steber prehrane naših prednikov)
-Vinje
-Leča
-Čičerika
-Arašidi (so tropska oz subtropska zrnata stročnica in ne sodi med oreščke sadnih lupinarjev. Ta stročnica je po razširjenosti takoj za sojo in fižolom)
BOGATSVO PRIDELKA ZRNJA
Stročnice se znanstveno imenujejo »Fabales« (iz lat. »faba« - fižol; rusko »bob« oz IDE *bha-bhā- »bob« iz botaničnega reda »kritosemenk«.
Kritosemenke se imenujejo zaradi tega ker imajo liste, steblo in korenine ter cvet in v tem cvetu se po oploditvi razvijejo semena, po čemer se tudi imenujejo. Razlika med golosemenkami in kritosemenkami je lega semenskih zasnov. Kar nam samo ime pove, so pri golosemenkah semenske zasnove in pozneje tudi semena nezavarovana na površini plodnih lusk(najbolj znani predstavniki so drevesa iglavcev: bor, smreka, macesen idr.), medtem ko so pri kritosemenkah semenske zasnove in semena skrita v notranjosti in so zavarovana so v plodnici.
Kritosemenke imajo torej plodove v t.i. strokih v katerih je eno ali več semen.
Dalje se delijo na tri družine: metuljnice; rožičevke; mimozovke, od katerih so metuljnice daleč največja družina rodu pri katerih so venčni listi v cvetu metuljaste oblike.
Vse zrnate stročnice gojimo v večini zaradi suhega zrnja, ki je bogat z beljakovinami; oglj. hidrati; vlakninami; minerali idr. Posebni zrnati stročnici pa sta arašid ter soja, ki imata mnogo manj škroba ter veliko več beljakovin ter maščob. Je pa za fižol; grah; vinjo značilno, da jih pospravimo še preden zrnje dozori.
Je pa za prehrano ljudi vendarle najbolj značilna pridelava suhega zrnja, pred pripravo jedi zrnje namakamo, da nabrekne, vodo odlijemo in kuhamo do mehkega ali pa že kupimo kuhanega in industrijsko konzerviranega v pločevinkah.
V Sloveniji bi lahko uspevala večina zrnatih stročnic a jih imamo na njivah in gredicah le za vzorec. Največ je soje, fižola, krmnega graha, graha za stročje. Boba, volčjega boba, vinje, čičerike in leče je precej manj.
Zrnate stročnice imajo v primerjavi z žiti več beljakovin, predvsem v suhem zrnju kjer jih je od 20 do 30%. So pa v njem tudi esencialne aminokisloine. Vsaka vrsta stročnic ima nekoliko drugačno sestavo beljakovin. Imajo pa po drugi strani stročnice do četrtine manj ogljikovih hidratov, te pa so sicer pomembni za dobro počutje, dajejo dolg občutek sitosti, zmanjšujejo vrednost holesterola v krvi idr. Zrnje žit se po vrednosti hranil zrn stročnic ujema. Kar enim manjka imajo druge in pogosto se lahko povezuje žita s stročnicami: koruza s fižolom ali ješprenom ali pirinim rižom; proso z lečo ali čičeriko; riž s grahom, sojo ipd.
Stročnice lahko kalijo nad zemljo (kal- ‛tisto, kar se pretolče iz zrna, prebode skozi zemljo’… iz ničte prevojne stopnje IDE. baze *kelh2- ‛tolči) in se oba klična lista(klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi…) dvigneta s steblom nad zemljo. Nasprotno pa klična lista pri stročnicah, ki kalijo pod zemljo ostaneta v zemlji.
Pri pisanju sem si pomagal z viri dostopnimi na spletu ter knjigo:
ZRNATE STROČNICE : pridelava in uporaba (Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko)
UVOD
Posebno mesto v prehrani imajo stročnice, še posebej pri tistih, ki se deloma ali v celoti prehranjujejo z rastlinsko prehrano.
V naslednjih poglavjih bo na kratko sledila predstavitev 9 vrst stročnic. To so:
-Grah
-Bob
-Volčji Bob (v preteklosti so se ga zaradi grenkega zrnja v prehrani izogibali, opazili pa so njegov pozitiven vpliv na rodovitnost tal)
-Soja (na Kitajskem jo imenujejo tudi meso brez kosti)
-Fižol (je bil steber prehrane naših prednikov)
-Vinje
-Leča
-Čičerika
-Arašidi (so tropska oz subtropska zrnata stročnica in ne sodi med oreščke sadnih lupinarjev. Ta stročnica je po razširjenosti takoj za sojo in fižolom)
BOGATSVO PRIDELKA ZRNJA
Stročnice se znanstveno imenujejo »Fabales« (iz lat. »faba« - fižol; rusko »bob« oz IDE *bha-bhā- »bob« iz botaničnega reda »kritosemenk«.
Kritosemenke se imenujejo zaradi tega ker imajo liste, steblo in korenine ter cvet in v tem cvetu se po oploditvi razvijejo semena, po čemer se tudi imenujejo. Razlika med golosemenkami in kritosemenkami je lega semenskih zasnov. Kar nam samo ime pove, so pri golosemenkah semenske zasnove in pozneje tudi semena nezavarovana na površini plodnih lusk(najbolj znani predstavniki so drevesa iglavcev: bor, smreka, macesen idr.), medtem ko so pri kritosemenkah semenske zasnove in semena skrita v notranjosti in so zavarovana so v plodnici.
Kritosemenke imajo torej plodove v t.i. strokih v katerih je eno ali več semen.
Dalje se delijo na tri družine: metuljnice; rožičevke; mimozovke, od katerih so metuljnice daleč največja družina rodu pri katerih so venčni listi v cvetu metuljaste oblike.
Vse zrnate stročnice gojimo v večini zaradi suhega zrnja, ki je bogat z beljakovinami; oglj. hidrati; vlakninami; minerali idr. Posebni zrnati stročnici pa sta arašid ter soja, ki imata mnogo manj škroba ter veliko več beljakovin ter maščob. Je pa za fižol; grah; vinjo značilno, da jih pospravimo še preden zrnje dozori.
Je pa za prehrano ljudi vendarle najbolj značilna pridelava suhega zrnja, pred pripravo jedi zrnje namakamo, da nabrekne, vodo odlijemo in kuhamo do mehkega ali pa že kupimo kuhanega in industrijsko konzerviranega v pločevinkah.
V Sloveniji bi lahko uspevala večina zrnatih stročnic a jih imamo na njivah in gredicah le za vzorec. Največ je soje, fižola, krmnega graha, graha za stročje. Boba, volčjega boba, vinje, čičerike in leče je precej manj.
Zrnate stročnice imajo v primerjavi z žiti več beljakovin, predvsem v suhem zrnju kjer jih je od 20 do 30%. So pa v njem tudi esencialne aminokisloine. Vsaka vrsta stročnic ima nekoliko drugačno sestavo beljakovin. Imajo pa po drugi strani stročnice do četrtine manj ogljikovih hidratov, te pa so sicer pomembni za dobro počutje, dajejo dolg občutek sitosti, zmanjšujejo vrednost holesterola v krvi idr. Zrnje žit se po vrednosti hranil zrn stročnic ujema. Kar enim manjka imajo druge in pogosto se lahko povezuje žita s stročnicami: koruza s fižolom ali ješprenom ali pirinim rižom; proso z lečo ali čičeriko; riž s grahom, sojo ipd.
Stročnice lahko kalijo nad zemljo (kal- ‛tisto, kar se pretolče iz zrna, prebode skozi zemljo’… iz ničte prevojne stopnje IDE. baze *kelh2- ‛tolči) in se oba klična lista(klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi…) dvigneta s steblom nad zemljo. Nasprotno pa klična lista pri stročnicah, ki kalijo pod zemljo ostaneta v zemlji.
- spremenil: bluefish ()
yansek ::
Med prehransko pomembnejše in najbolj znane vrste stročnic spadajo: fižol, leča, soja, grah, čičerika in arašidi, če imam prav.
Kaj pa vinje? bob? volčji bob?
Tudi te stročnice se omenja, pa se v človeški prehrani uporabljajo dandanes? Jih kdo pozna? Jih imamo pri nas?
Kaj pa vinje? bob? volčji bob?
Tudi te stročnice se omenja, pa se v človeški prehrani uporabljajo dandanes? Jih kdo pozna? Jih imamo pri nas?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
kuall ::
nimaš zamanJ png diavolo.
fižol je fajn, posebej stročji, narediš mineštro ima zelo močan okus, ravno danes sem enkrat jedel pa še 1x bom, da se ne meče stran težko pridelanega fižola.
če pa je bil fižol steber prehrane za prednike to pomeni, da je še posebej zdrav, ker je telo vajeno, narejeno zanj.
sicer pa tole zelo toplo vreme je pretentalo rastline, da mislijo, da je pomlad, tako tudi fižol na novo poganja in imam čist mladega za trgat.
fižol je fajn, posebej stročji, narediš mineštro ima zelo močan okus, ravno danes sem enkrat jedel pa še 1x bom, da se ne meče stran težko pridelanega fižola.
če pa je bil fižol steber prehrane za prednike to pomeni, da je še posebej zdrav, ker je telo vajeno, narejeno zanj.
sicer pa tole zelo toplo vreme je pretentalo rastline, da mislijo, da je pomlad, tako tudi fižol na novo poganja in imam čist mladega za trgat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kuall ()
yansek ::
MIMOHOD PO NEKATERIH ZRNATIH STROČNICAH
(Pri pisanju sem si pomagal z viri dostopnimi na spletu ter knjigo:
ZRNATE STROČNICE : pridelava in uporaba (Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko))
1.GRAH (angl. FIELD PEA; GARDEN PEA; GREEN PEA)
Bil je med prvimi udomačenimi stročnicami Starega sveta v prehrani ljudi z uporabo suhega zrnja.
2. BOB (angl. BROAD BEAN; FABA BEAD etc.)
Je ena najstarejših gojenih zrnatih stročnic za prehrano ljudi, ki pa ga že stoletja izpodrivajo grah, fižol ter druga živila.
3.SOJA (angl. SOYA BEAN; SOYBEAN)
Prvotna domovina soje so območja vzhodne polovice severne Kitajske in so jih za sveža fermentirana, posušena živila pridelovali že v obdobju od 1100 do 1700 pr.Kr., verjetno pa že prej. Obstaja veliko število vrst soje kar kaže na veliko gensko raznolikost.
V stoletju evropskega odkrivanja (15. In 16.st.) je bila glavna prerana narodov po vsej Aziji. V prehrani ga niso uporabljali le kot svežega zrnja, temveč so iz njega izdelovali fermentirane jedi, sojina omake, sir idr.
V Aziji je soja že tisočetja najpomembnejša stročnica za prehrano ljudi, medtem ko sta v obeh Amerikah ter v Evropi ta v glavnem namenjena za uporabo v živinoreji. Je pa soja pomembno živilo za ljudi, ki so se odločili za brezmesno in dietno prehrano.
4. NAVADEN FIŽOL (angl. FRENCH BEAN) in TURŠKI/LAŠKI FIŽOL (angl. KIDNEY BEAN; RUNNER BEAN)
Fižol (Phaseolus vulgaris L.) je po tem, ko je iz Amerike prišel v Evropo izpodrinil iz njiv ter krožnikov bob, lečo, čičeriko kot stročnike Starega sveta.
Za pridelavo (tako svežega kot suhega zrnja) uspeva v zmerno toplih in vlažnih območjih sveta in je najbolj popularna stročnica v prehrani ljudi. Fižol je bil steber prehrane naših prednikov.
Poleg navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) je v Evropi udomačen tudi turški ali laški fižol (Phaseolus coccineus L.), medtem ko druge ne uspevajo prav dobro, zaostajajo pa tudi po samem okusu. Kalitev navadnega fižola je nadzemna, medtem ko turški kali pod zemljo.
V slovensko sorto so pod navadni (visoki) fižol vpisane naslednje sorte: Cipro, Barianec, Jabelski, Pisanec, Jeruzalemski, Kifeljček, Justi, Kiro, Klemen, Maslenec, Rani, Ptujski maslenec, Semenarna 22 (Savinjski sivček), Stoletni. Med navadni (nizki) fižol pa: Češnjevec, Ribničan, Zorin, Prepeličar Tomačevski.
Med sorte turškega fižola pa je vpisana zgolj ena sorta: Breginc
5. LEČA (angl. LENTIL)
Leča ima rahlo izobčena semena, ki spominjajo na steklo v optičnih napravah in od tod je dobila takšno ime.
Leča spada med prve gojene rastline, uspeva v toplih, velo sušnih območji sveta. V razvitem svetu so jo zaradi manjšega pridelka zrnja izpodrinile vrtnine in poljščine, ki so bolj rodne.
Leča po hranilnih vrednostih ne zaostaja za sojo, fižolom in grahom.
Glede na velikost zrnja ločimo debelozrnato lečo (izvira iz jugozahodne Azije, severne Afrike in Sredozemlja) ter drobnozrnato (izvira iz srednje Azije).
Jedi iz leče so bile pogosto na krožnikih Starih Grkov in Rimljanov in se od tod razširile na srednjo in zahodno Evropo.
Leča vsebuje 20-35% beljakovin visoke biološke vrednosti, 60% OH, veliko vlaknin, do 2% maščob, vitamine B, številne minerale kot so železo, kalij, magnezij, cink, fosfor. Leča ima poleg soje največ esencialnih aminokislin, zato je visoko vreden vir beljakovin. Tudi novejše znanstvene raziskave potrjujejo, da ima kar nekaj zdravilnih vplivov.
Tudi po količini železa lahko leča tekmuje z belim mesom ali ribami itd.
6. ČIČERIKA (angl. CHICK-PEA; CHICKPEA)
Ime izhaja iz latinščine "cicer" v pomenu grah.
Čičerika ima zrnja bogata z beljakovinami, ki so lažje prebavljiva kot pri drugih stročnicah. Pri nas je predvsem poznana v solati, v azijskih in sredozemskih kuhinjah pa v namazih, juhah in drugih glavnih jedeh. Naši predniki naj bi čičeriko sejali, a jih na današnjih njivah skoraj ni.
Čičerika se je v notranjost Evrope raznesla po propadu Rimskega imperija, trgovci pa so jo preko svilene poti raznesli v Indijo ter na Kitajsko.
Suho zrno čičerike je bogat vir beljakovin (25-30%) z odlično amonokislinsko sestavo, ki je podobna živalskim beljakovinam, ima 50% OH (od tega 1.5 - 5% vlaknin), številne mikroelemente, minerale (kalcij, kalij, fosfor, natrij, železo, magnezij, cink), vitamin B (B1, B2, B3), večkrat nenasičene maščobe.
7. ARAŠID (angl. GROUNDNUT; PEANUT)
Zrnata stročnica iz tropskih in subtropskih območjih sveta. Južna Amerika pa je njegova domovina kjer so ga gojili ameriški staroselci, kasneje pa so jih Portugalci prinesli na vzhod v Indijo in na Kitajsko, Španci pa na Filipine.
Kljub temu, da so arašidi lahko koristni, se jim je v primeru alergije oz. intolerance na snovi v njih potrebno odpovedati.
(Pri pisanju sem si pomagal z viri dostopnimi na spletu ter knjigo:
ZRNATE STROČNICE : pridelava in uporaba (Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko))
1.GRAH (angl. FIELD PEA; GARDEN PEA; GREEN PEA)
Bil je med prvimi udomačenimi stročnicami Starega sveta v prehrani ljudi z uporabo suhega zrnja.
2. BOB (angl. BROAD BEAN; FABA BEAD etc.)
Je ena najstarejših gojenih zrnatih stročnic za prehrano ljudi, ki pa ga že stoletja izpodrivajo grah, fižol ter druga živila.
3.SOJA (angl. SOYA BEAN; SOYBEAN)
Prvotna domovina soje so območja vzhodne polovice severne Kitajske in so jih za sveža fermentirana, posušena živila pridelovali že v obdobju od 1100 do 1700 pr.Kr., verjetno pa že prej. Obstaja veliko število vrst soje kar kaže na veliko gensko raznolikost.
V stoletju evropskega odkrivanja (15. In 16.st.) je bila glavna prerana narodov po vsej Aziji. V prehrani ga niso uporabljali le kot svežega zrnja, temveč so iz njega izdelovali fermentirane jedi, sojina omake, sir idr.
V Aziji je soja že tisočetja najpomembnejša stročnica za prehrano ljudi, medtem ko sta v obeh Amerikah ter v Evropi ta v glavnem namenjena za uporabo v živinoreji. Je pa soja pomembno živilo za ljudi, ki so se odločili za brezmesno in dietno prehrano.
4. NAVADEN FIŽOL (angl. FRENCH BEAN) in TURŠKI/LAŠKI FIŽOL (angl. KIDNEY BEAN; RUNNER BEAN)
Fižol (Phaseolus vulgaris L.) je po tem, ko je iz Amerike prišel v Evropo izpodrinil iz njiv ter krožnikov bob, lečo, čičeriko kot stročnike Starega sveta.
Za pridelavo (tako svežega kot suhega zrnja) uspeva v zmerno toplih in vlažnih območjih sveta in je najbolj popularna stročnica v prehrani ljudi. Fižol je bil steber prehrane naših prednikov.
Poleg navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) je v Evropi udomačen tudi turški ali laški fižol (Phaseolus coccineus L.), medtem ko druge ne uspevajo prav dobro, zaostajajo pa tudi po samem okusu. Kalitev navadnega fižola je nadzemna, medtem ko turški kali pod zemljo.
V slovensko sorto so pod navadni (visoki) fižol vpisane naslednje sorte: Cipro, Barianec, Jabelski, Pisanec, Jeruzalemski, Kifeljček, Justi, Kiro, Klemen, Maslenec, Rani, Ptujski maslenec, Semenarna 22 (Savinjski sivček), Stoletni. Med navadni (nizki) fižol pa: Češnjevec, Ribničan, Zorin, Prepeličar Tomačevski.
Med sorte turškega fižola pa je vpisana zgolj ena sorta: Breginc
5. LEČA (angl. LENTIL)
Leča ima rahlo izobčena semena, ki spominjajo na steklo v optičnih napravah in od tod je dobila takšno ime.
Leča spada med prve gojene rastline, uspeva v toplih, velo sušnih območji sveta. V razvitem svetu so jo zaradi manjšega pridelka zrnja izpodrinile vrtnine in poljščine, ki so bolj rodne.
Leča po hranilnih vrednostih ne zaostaja za sojo, fižolom in grahom.
Glede na velikost zrnja ločimo debelozrnato lečo (izvira iz jugozahodne Azije, severne Afrike in Sredozemlja) ter drobnozrnato (izvira iz srednje Azije).
Jedi iz leče so bile pogosto na krožnikih Starih Grkov in Rimljanov in se od tod razširile na srednjo in zahodno Evropo.
Leča vsebuje 20-35% beljakovin visoke biološke vrednosti, 60% OH, veliko vlaknin, do 2% maščob, vitamine B, številne minerale kot so železo, kalij, magnezij, cink, fosfor. Leča ima poleg soje največ esencialnih aminokislin, zato je visoko vreden vir beljakovin. Tudi novejše znanstvene raziskave potrjujejo, da ima kar nekaj zdravilnih vplivov.
Tudi po količini železa lahko leča tekmuje z belim mesom ali ribami itd.
6. ČIČERIKA (angl. CHICK-PEA; CHICKPEA)
Ime izhaja iz latinščine "cicer" v pomenu grah.
Čičerika ima zrnja bogata z beljakovinami, ki so lažje prebavljiva kot pri drugih stročnicah. Pri nas je predvsem poznana v solati, v azijskih in sredozemskih kuhinjah pa v namazih, juhah in drugih glavnih jedeh. Naši predniki naj bi čičeriko sejali, a jih na današnjih njivah skoraj ni.
Čičerika se je v notranjost Evrope raznesla po propadu Rimskega imperija, trgovci pa so jo preko svilene poti raznesli v Indijo ter na Kitajsko.
Suho zrno čičerike je bogat vir beljakovin (25-30%) z odlično amonokislinsko sestavo, ki je podobna živalskim beljakovinam, ima 50% OH (od tega 1.5 - 5% vlaknin), številne mikroelemente, minerale (kalcij, kalij, fosfor, natrij, železo, magnezij, cink), vitamin B (B1, B2, B3), večkrat nenasičene maščobe.
7. ARAŠID (angl. GROUNDNUT; PEANUT)
Zrnata stročnica iz tropskih in subtropskih območjih sveta. Južna Amerika pa je njegova domovina kjer so ga gojili ameriški staroselci, kasneje pa so jih Portugalci prinesli na vzhod v Indijo in na Kitajsko, Španci pa na Filipine.
Kljub temu, da so arašidi lahko koristni, se jim je v primeru alergije oz. intolerance na snovi v njih potrebno odpovedati.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
Zimonem ::
Med metuljnice spada tudi Robinija(često imenovana kot akacija).
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Navadna...
Katera je pomemben vir medu.
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Navadna...
Katera je pomemben vir medu.
yansek ::
Kaj pa npr. vinje, bob, volčji bob?
V ljudski prehrani pri nas jih do sedaj nisem zasledil.
V ljudski prehrani pri nas jih do sedaj nisem zasledil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
yansek ::
Sicer pa je v zadnjem delu knjige, ki sem jo omenjal zgoraj tudi nekaj navodil/namigov za pripravo: namazov, sirov, mleka, juh, prilog idr. pa tudi glavnih jedi in sladic.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
Zimonem ::
Kaj pa npr. vinje, bob, volčji bob?
V ljudski prehrani pri nas jih do sedaj nisem zasledil.
Mislim da volčji bob niti ni kulturna rastlina, prej okrasna. Ostalih dveh pa ne poznam.
Pa kar je stročnic se je kar dobro držat navodil za pripravo. V splošnem so težke za prebavo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Zimonem ()
yansek ::
Še tole za konec:
VIR:
ZRNATE STROČNICE V PREHRANI
Uredniki:
Blaž Cigić, Silva Grobelnik Mlakar, Darja Kocjan Ačko
https://press.um.si/index.php/ump/catal...
PREHRANSKI POMEN STROČNIC
Razlike v prehrani med bogatimi in revnimi so zaznamovale vsa obdobja evropske zgodovine. Medtem, ko je večina prebivalstva živela iz rok v usta in je zrnja žit in stročnic občasno primanjkovalo, so bile mize bogatih kmetov, meščanov, posvetnih in cerkvenih oblastnikov obložene z jedmi iz mesa različnih rejnih in divjih živali.
...
...
čeprav so se naši predniki vse do sredine druge polovice 20. stoletja prehranjevali v glavnem z jedmi iz žit in stročnic, so specializacija in intenzifikacija kmetijstva skupaj z globalizacijo, podobno kot drugje v Evropi, vplivale na spremembe v prehrani. V zadnjih desetletjih so beljakovine iz zrnja stročnic na krožnikih v veliki meri zamenjale beljakovine živalskega izvora kot popolnejši vir beljakovin.
...
Izkušnje ljudske medicine potrjuje moderna znanost
Če bi človek moral dalj časa uživati plodove ene skupine rastlin, bi bile zrnate stročnice zaradi ugodne sestave hranil najboljša izbira, ne le za preživetje, ampak tudi za uravnotežen fizični in psihični razvoj. Druge poljščine in vrtnine vsebujejo manj beljakovin z manj esencialnimi aminokislinami.
HRANILA V ZRNJU STROČNIC SO PRIJAZNA DO MOŽGANOV, SRCA IN OŽILJA, TREBUŠNE SLINAVKE, PREBAVIL, KOSTI IN MIŠIC, VZDRŽUJEJO IMUNSKI SISTEM IN HORMONSKO RAVNOVESJE.
...
Pomembno vlogo pri uravnavanju številnih procesov v našem organizmu imajo prehranske vlaknine. Prehranske vlaknine so strukturni in težko prebavljivi del ogljikovih hidratov. Delimo jih na netopne (celuloza, hemiceluloza, lignin) in topne (pektini, beta-glukani, inulin). Netopne vlaknine potiskajo blato naprej in čistijo črevesje, topne, ki v črevesju nabreknejo, pa naredijo blato mehko, in povečajo njegov volumen, kar olajša odvajanje. Obe vrsti vlaknin prispevata k redni prebavi, izločanju strupov iz organizma in ohranjanju zdravega črevesja. Dokazano je, da prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin zmanjša tveganje za nastanek žepastih mešičkov v tankem in debelem črevesu ter hemeroidov. Vlaknine so hrana za dobre bakterije v debelem črevesu.
...
Največji del njihovega zrna sestavljajo kompleksni ogljikovi hidrati, stročnice pa so izmed vseh rastlinskih virov tudi najbogatejše z beljakovinami. Vse skupaj dopolnjujejo še prehranske vlaknine, ne manjka pa niti številnih vitaminov in mineralov. V stročnicah najdemo tudi različne bioaktivne snovi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje, no, pa tudi nekatere antinutritivne snovi, ki zaradi svojih lastnosti v naši prehrani niso dobrodošle.
...
Stročnice so dober vir energije
Zaradi relativno visoke energijske vrednosti so bližje ogljikohidratnim živilom kot pa zelenjavi.
...
Stročnic, ki jih gojimo za zrnje zato ne uvrščamo med zelenjavo, ampak predstavljajo samostojno skupino živil. Izjemo predstavlja mlado stročje, ki ima kemijsko sestavo in energijsko vrednost primerljivo z običajno zelenjavo (stročji fižol: 31 kcal/100 g).
...
STROČNICE SO NAJBOLJŠI VIR RASTLINSKIH BELJAKOVIN
...
Meso vsebuje okrog 25 % beljakovin, s čimer se lahko primerja tudi večina stročnic. Vendar pa skupna vsebnost beljakovin ni edini dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati, da je živilo dober in kakovosten vir beljakovin. Na kakovost beljakovin vpliva njihova biorazpoložljivost, ki pomeni, kako dobro se v našem prebavnem traktu prebavijo in v kakšni meri jih lahko naše telo izkoristi. Prebavljivost in izkoristljivost beljakovin iz stročnic sta slabši v primerjavi z živalskimi viri.
...
PREBAVLJIVOST beljakovin je odvisna od različnih dejavnikov, kot so struktura beljakovin, funkcionalne lastnosti (npr. topnost), znotrajcelična organizacija ter (ne)prepustnost celičnih sten in semenske lupine, ki so sestavni del zrna. Prebavljivost beljakovin močno poslabšajo tudi nekatere spojine v zrnih, ki jih imenujemo antinutritivne snovi in bodo podrobneje predstavljene v nadaljevanju. Te se z beljakovinami povežejo v netopne komplekse, zato se beljakovine v črevesju težje prebavijo in absorbirajo v krvni obtok.
...
IZKORISTLJIVOST...Stročnice se dobro ujamejo z žiti, ki vsebujejo več cisteina in metionina, primanjkuje pa jim lizina. Če stročnice v obroku kombiniramo z žiti, z njimi vnesemo vse esencialne aminokisline in lahko rečemo, da je obrok vseboval kakovosten vir beljakovin. Izjema je le soja, ki ni le z beljakovinami najbolj bogata stročnica, pač pa tudi že sama vsebuje vse esencialne aminokisline, zato je lahko ustrezen samostojni vir beljakovin v prehrani.
...
STROČNICE V POVPREČJU VSEBUJEJO LE MALO MAŠČOB, VEČINA MED 1 IN 10 %. IZJEMA JE LE SOJA, KI VSEBUJE 20 % MAŠČOB, ŠE BOLJ BOGATI Z MAŠČOBAMI PA SO ARAŠIDI, KI JIH VSEBUJEJO SKORAJ 50 %.
Poleg količine zaužitih maščob, je pomembna tudi maščobnokislinska sestava (maščobne kisline so gradniki maščob) živil. Poznamo nasičene ter enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline.
o Živila živalskega izvora vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin. Za te velja, da povečajo vsebnost holesterola v krvi in negativno vplivajo na zdravje našega srčno-žilnega sistema, zato je zaželeno, da jih je v naši prehrani čim manj.
o Nenasičene maščobne kisline pa na naše zdravje učinkujejo pozitivno, zato je zaželeno, da v naši prehrani prevladujejo. Nekatere izmed njih so za nas tudi esencialne, kar pomeni, da jih naše telo samo ne more proizvajati, zato jih moramo nujno vnesti s hrano. Najboljši vir nenasičenih maščob v naši prehrani so ribe, kakovostna rastlinska olja (npr. oljčno, ogrščično, konopljino, orehovo, laneno), avokado ter oreški in semena.
...
PREHRANSKO MANJ ZAŽELENE SNOVI V ZRNJU STROČNICE
STROČNICE VSEBUJEJO TUDI NEKATERE SPOJINE, KI LAHKO ZMANJŠAJO PREBAVLJIVOST HRANIL ALI SO CELO ZDRAVJU ŠKODLJIVE. IMENUJEMO JIH ANTINUTRITIVNE SNOVI.
...
Nekatere izmed njih so pri visokih koncentracijah lahko celo zdravju škodljive...
S primernimi postopki obdelave, kot so kaljenje, kuhanje, namakanje, mletje, fermentacija ali ekstrakcija, je mogoče omenjene snovi vsaj deloma odstraniti ali omejiti njihovo delovanje.
DA V ČIM VEČJI MERI PREPREČIMO MOREBITNE NEGATIVNE VPLIVE NA ZDRAVJE, JE ZELO POMEMBNO, DA STROČNIC NE UŽIVAMO SUROVIH, AMPAK JIH PREJ USTREZNO TOPLOTNO OBDELAMO IN PRIPRAVIMO.
STRUPENI ALKALOIDI
Alkaloidi so organske spojine s heterociklično strukturo, v katero je vezan dušik. Gre za še eno vrsto spojin, katere osnovna naloga je zaščita rastline pred škodljivci.
ALKALOIDI IMAJO IZRAZITO GRENAK OKUS IN SO ŽE V MAJHNIH KOLIČINAH LAHKO STRUPENI TAKO ZA ŽIVALI, KOT TUDI ZA LJUDI.
...
Vsebnost alkaloidov lahko učinkovito zmanjšamo, če stročnice ustrezno pripravimo, predvsem z namakanjem, kuhanjem in fermentacijo.
SAPONINI, NARAVNI EMULGATORJI
*(emulzija- zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine)
Saponini so molekule sestavljene iz sladkorja in nesladkorne komponente, ki stročnicam prav tako dajejo grenak okus....
ZAVIRALCI ENCIMOV - SPOJINE, KI OVIRAJO DELOVANJE PREBAVNIH ENCIMOV
...
Osnovna funkcija zaviralcev encimov v stročnicah je zaščita rastline pred škodljivci, saj jih rastlinojedci ne morejo prebaviti, hkrati pa so tudi skladiščne beljakovine in predstavljajo rezervno zalogo hrane za rastlino.
...
Ker so zaviralci encimov pri stročnicah beljakovinske molekule, jih najlažje inaktiviramo s termično obdelavo, pri čemer zaviralci izgubijo prostorsko strukturo in s tem možnost vezave v aktivno mesto prebavnih encimov. S kuhanjem lahko njihovo delovanje zmanjšamo tudi za
več kot 90 %. Vsebnost teh zaviralcev encimov lahko dodatno zmanjšamo tudi s predhodnim namakanjem, luščenjem ali kaljenjem stročnic.
LEKTINI - BELJAKOVINE, KI LAHKO POŠKODUJEJO PREBAVILA
...Vloga lektinov v stročnicah je povezana predvsem z zaščito pred plenilci...Njihovo vsebnost je mogoče zmanjšati z namakanjem in s toplotno obdelavo...
FITINSKA IN OKSALNA KISLINA SE S HRANILI POVEZUJETA V NETOPNE KOMPLEKSE
Fitinska kislina je spojina, ki je prisotna v večini rastlin in za njih predstavlja glavno zalogo fosforja. Največ fitinske kisline se nahaja v oljnicah in oreških ter v zunanjih plasteh zrna žit in stročnic, predvsem v semenski ovojnici. Fitinska kislina lahko predstavlja do 2 % mase zrnatih stročnic.
Največ fitatov (oblika fitinske kisline, ki veže minerale) vsebujeta soja in fižol, sledijo pa grah, leča in čičerika. Fitinska kislina ni občutljiva na povišano temperaturo, zato s toplotno obdelavo ne moremo zmanjšati njene vsebnosti. Kot že omenjeno, se večinski delež fitinske kisline nahaja v semenski ovojnici, zato lahko njeno vsebnost v veliki meri zmanjšamo tako, da ovojnico odstranimo, torej z luščenjem zrn. Med kaljenjem in fermentacijo pa se aktivirajo encimi, imenovanih fitaze, ki razgradijo fitinsko kislino, zato je njena koncentracija v kaljenih in fermentiranih stročnicah prav tako manjša, kar izboljša absorpcijo mineralov. Učinkovito je tudi namakanje in spiranje stročnic pred kuhanjem.
...
Da se negativnim vplivom fitatov in oksalatov v čim večji meri izognemo, še enkrat poudarjamo pomen ustrezne priprave, predvsem namakanja stročnic pred toplotno obdelavo.
STROČNICE V PREHRANI
...
2. Povežimo okus zrnja stročnic z žiti, kot so delali naši predniki. Če dodamo zrnje stročnic k žitnemu zrnju, dobimo beljakovine, ki se po sestavi aminokislin dopolnjujejo. Mešanje žit s stročnicami je temelj prehrane za ljudi, ki se prehranjujejo v celoti ali pa pretežno rastlinsko.
...
S FERMENTACIJO IZBOLJŠAMO KEMIJSKO SESTAVO STROČNIC
FERMENTACIJA JE POSTOPEK, PRI KATEREM ZARADI DELOVANJA MIKROORGANIZMOV PRIDE DO BIOLOŠKIH IN KEMIJSKIH SPREMEMB ŽIVILA.
Fermentacija se že od nekdaj uporablja kot metoda za konzerviranje živil. Stročnice lahko fermentiramo spontano, tako da ne dodamo ustreznih mikroorganizmov. Največkrat pa so le-ti ustrezno izbrani in selekcionirani (starterske kulture), saj lahko le na ta način zagotovimo želene učinke fermentacije in preprečimo nastanek nekaterih neželenih spojin kot so npr. biogeni amini (histamin, tiramin ...). Med postopkom se spremenijo pogoji za rast mikroorganizmov, hkrati pa nastajajo protimikrobne snovi, zaradi česar se iz- boljša varnost in podaljša obstojnost fermentiranega živila. Fermentirana hrana ima tudi drugačne senzorične lastnosti. Zaradi povečanega delovanja encimov, se izboljšata tudi prebavljivost in izkoristljivost hranil, razgradijo se različne antinutritivne spojine ter se posledično prehranska vrednost živila izboljša.
...
Stročnice so bogate z beljakovinami, minerali in drugimi pomembnimi hranili, a kot je že bilo omenjeno, imajo mnoga hranila iz rastlinskih virov zaradi vpliva različnih dejavnikov slabšo biorazpoložljivost in jih ne moremo v celoti izkoristiti. Prvi razlog je ta, da so hranila ujeta v kompleksno zgradbo rastlinskega materiala (npr. celične stene, prehranske vlaknine), zato so težje dostopna za prebavne encime. Med fermentacijo se kompleksne strukture v zrnih stročnic vsaj delno razgradijo, zato se hranila lažje absorbirajo in prebavijo. Poleg tega so nekatera hranila z drugimi vezana v netopne komplekse, zaradi česar se absorpcija prav tako poslabša, a se med postopkom fermentacije zaradi delovanja encimov, ki poskrbijo, da se tudi te netopne strukture razgradijo.
MED FERMENTACIJO SE AKTIVIRAJO ENCIMI, KI POVZROČIJO, DA SE ZMANJŠA VSEBNOST ANTINUTRITIVNIH SNOVI.
...
PRIMERI DOBRIH PRAKS IZ SLOVENIJE
-EVERGREEN - NEFERMENTIRANA ŽIVILA IZ SOJE
Dobra kmetijska praksa v predelavi zrnatih stročnic: Evergreen (https://evergreen.si/ )
Leta 1990 je družina Slemenšek iz Boštanja pri Krškem ustanovila podjetje Evergreen d.o.o., z namenom, da slovenskemu trgu ponudi linijo izdelkov zdrave prehrane...
ŽE OD USTANOVITVE NAPREJ SI PRI- ZADEVAJO PRIPRAVITI PONUDBO PREHRANE ZA LJUDI, KI SO VEGETARIJANCI ALI VEGANI KOT TUDI ZA TISTE Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI.
...
V treh desetletjih predelave soje v različne prehranske izdelke so svoje proizvodne kapacitete povečali za več kot 100-krat in so trenutno največji proizvajalec izdelkov iz soje v Sloveniji..
...Danes so prisotni v vseh pomembnejših trgovskih verigah, kjer večino izdelkov iz soje prodajo pod svojo blagovno znamko, ki je postala sinonim za dober, v Sloveniji narejen tofu...V svojih izdelkih uporabljajo izključno ekološko pridelano sojo, ki jo uvažajo iz držav članic EU.
-TURISTIČNA KMETIJA JAKOB - LAŠKI FIŽOL
Dobra kmetijska praksa v predelavi zrnatih stročnic: Turistična kmetija Jakob
...
-MLIN KATIĆ - OD ZRNA DO MOKE
Dobra kmetijska praksa v mletju zrnatih stročnic: Mlin Katič (https://www.mlinarstvo.com/)
...
V Sloveniji spadajo med večje mline, s povprečno predelavo 100 ton zrnja na dan.
-KIS IN KVAS - FERMENTIRANE STROČNICE
Dobra kmetijska praksa v fermentaciji zrnatih stročnic: Kis in kvas (https://kisinkvas.si/ )
...
VIR:
ZRNATE STROČNICE V PREHRANI
Uredniki:
Blaž Cigić, Silva Grobelnik Mlakar, Darja Kocjan Ačko
https://press.um.si/index.php/ump/catal...
PREHRANSKI POMEN STROČNIC
Razlike v prehrani med bogatimi in revnimi so zaznamovale vsa obdobja evropske zgodovine. Medtem, ko je večina prebivalstva živela iz rok v usta in je zrnja žit in stročnic občasno primanjkovalo, so bile mize bogatih kmetov, meščanov, posvetnih in cerkvenih oblastnikov obložene z jedmi iz mesa različnih rejnih in divjih živali.
...
...
čeprav so se naši predniki vse do sredine druge polovice 20. stoletja prehranjevali v glavnem z jedmi iz žit in stročnic, so specializacija in intenzifikacija kmetijstva skupaj z globalizacijo, podobno kot drugje v Evropi, vplivale na spremembe v prehrani. V zadnjih desetletjih so beljakovine iz zrnja stročnic na krožnikih v veliki meri zamenjale beljakovine živalskega izvora kot popolnejši vir beljakovin.
...
Izkušnje ljudske medicine potrjuje moderna znanost
Če bi človek moral dalj časa uživati plodove ene skupine rastlin, bi bile zrnate stročnice zaradi ugodne sestave hranil najboljša izbira, ne le za preživetje, ampak tudi za uravnotežen fizični in psihični razvoj. Druge poljščine in vrtnine vsebujejo manj beljakovin z manj esencialnimi aminokislinami.
HRANILA V ZRNJU STROČNIC SO PRIJAZNA DO MOŽGANOV, SRCA IN OŽILJA, TREBUŠNE SLINAVKE, PREBAVIL, KOSTI IN MIŠIC, VZDRŽUJEJO IMUNSKI SISTEM IN HORMONSKO RAVNOVESJE.
...
Pomembno vlogo pri uravnavanju številnih procesov v našem organizmu imajo prehranske vlaknine. Prehranske vlaknine so strukturni in težko prebavljivi del ogljikovih hidratov. Delimo jih na netopne (celuloza, hemiceluloza, lignin) in topne (pektini, beta-glukani, inulin). Netopne vlaknine potiskajo blato naprej in čistijo črevesje, topne, ki v črevesju nabreknejo, pa naredijo blato mehko, in povečajo njegov volumen, kar olajša odvajanje. Obe vrsti vlaknin prispevata k redni prebavi, izločanju strupov iz organizma in ohranjanju zdravega črevesja. Dokazano je, da prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin zmanjša tveganje za nastanek žepastih mešičkov v tankem in debelem črevesu ter hemeroidov. Vlaknine so hrana za dobre bakterije v debelem črevesu.
...
Največji del njihovega zrna sestavljajo kompleksni ogljikovi hidrati, stročnice pa so izmed vseh rastlinskih virov tudi najbogatejše z beljakovinami. Vse skupaj dopolnjujejo še prehranske vlaknine, ne manjka pa niti številnih vitaminov in mineralov. V stročnicah najdemo tudi različne bioaktivne snovi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje, no, pa tudi nekatere antinutritivne snovi, ki zaradi svojih lastnosti v naši prehrani niso dobrodošle.
...
Stročnice so dober vir energije
Zaradi relativno visoke energijske vrednosti so bližje ogljikohidratnim živilom kot pa zelenjavi.
...
Stročnic, ki jih gojimo za zrnje zato ne uvrščamo med zelenjavo, ampak predstavljajo samostojno skupino živil. Izjemo predstavlja mlado stročje, ki ima kemijsko sestavo in energijsko vrednost primerljivo z običajno zelenjavo (stročji fižol: 31 kcal/100 g).
...
STROČNICE SO NAJBOLJŠI VIR RASTLINSKIH BELJAKOVIN
...
Meso vsebuje okrog 25 % beljakovin, s čimer se lahko primerja tudi večina stročnic. Vendar pa skupna vsebnost beljakovin ni edini dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati, da je živilo dober in kakovosten vir beljakovin. Na kakovost beljakovin vpliva njihova biorazpoložljivost, ki pomeni, kako dobro se v našem prebavnem traktu prebavijo in v kakšni meri jih lahko naše telo izkoristi. Prebavljivost in izkoristljivost beljakovin iz stročnic sta slabši v primerjavi z živalskimi viri.
...
PREBAVLJIVOST beljakovin je odvisna od različnih dejavnikov, kot so struktura beljakovin, funkcionalne lastnosti (npr. topnost), znotrajcelična organizacija ter (ne)prepustnost celičnih sten in semenske lupine, ki so sestavni del zrna. Prebavljivost beljakovin močno poslabšajo tudi nekatere spojine v zrnih, ki jih imenujemo antinutritivne snovi in bodo podrobneje predstavljene v nadaljevanju. Te se z beljakovinami povežejo v netopne komplekse, zato se beljakovine v črevesju težje prebavijo in absorbirajo v krvni obtok.
...
IZKORISTLJIVOST...Stročnice se dobro ujamejo z žiti, ki vsebujejo več cisteina in metionina, primanjkuje pa jim lizina. Če stročnice v obroku kombiniramo z žiti, z njimi vnesemo vse esencialne aminokisline in lahko rečemo, da je obrok vseboval kakovosten vir beljakovin. Izjema je le soja, ki ni le z beljakovinami najbolj bogata stročnica, pač pa tudi že sama vsebuje vse esencialne aminokisline, zato je lahko ustrezen samostojni vir beljakovin v prehrani.
...
STROČNICE V POVPREČJU VSEBUJEJO LE MALO MAŠČOB, VEČINA MED 1 IN 10 %. IZJEMA JE LE SOJA, KI VSEBUJE 20 % MAŠČOB, ŠE BOLJ BOGATI Z MAŠČOBAMI PA SO ARAŠIDI, KI JIH VSEBUJEJO SKORAJ 50 %.
Poleg količine zaužitih maščob, je pomembna tudi maščobnokislinska sestava (maščobne kisline so gradniki maščob) živil. Poznamo nasičene ter enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline.
o Živila živalskega izvora vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin. Za te velja, da povečajo vsebnost holesterola v krvi in negativno vplivajo na zdravje našega srčno-žilnega sistema, zato je zaželeno, da jih je v naši prehrani čim manj.
o Nenasičene maščobne kisline pa na naše zdravje učinkujejo pozitivno, zato je zaželeno, da v naši prehrani prevladujejo. Nekatere izmed njih so za nas tudi esencialne, kar pomeni, da jih naše telo samo ne more proizvajati, zato jih moramo nujno vnesti s hrano. Najboljši vir nenasičenih maščob v naši prehrani so ribe, kakovostna rastlinska olja (npr. oljčno, ogrščično, konopljino, orehovo, laneno), avokado ter oreški in semena.
...
PREHRANSKO MANJ ZAŽELENE SNOVI V ZRNJU STROČNICE
STROČNICE VSEBUJEJO TUDI NEKATERE SPOJINE, KI LAHKO ZMANJŠAJO PREBAVLJIVOST HRANIL ALI SO CELO ZDRAVJU ŠKODLJIVE. IMENUJEMO JIH ANTINUTRITIVNE SNOVI.
...
Nekatere izmed njih so pri visokih koncentracijah lahko celo zdravju škodljive...
S primernimi postopki obdelave, kot so kaljenje, kuhanje, namakanje, mletje, fermentacija ali ekstrakcija, je mogoče omenjene snovi vsaj deloma odstraniti ali omejiti njihovo delovanje.
DA V ČIM VEČJI MERI PREPREČIMO MOREBITNE NEGATIVNE VPLIVE NA ZDRAVJE, JE ZELO POMEMBNO, DA STROČNIC NE UŽIVAMO SUROVIH, AMPAK JIH PREJ USTREZNO TOPLOTNO OBDELAMO IN PRIPRAVIMO.
STRUPENI ALKALOIDI
Alkaloidi so organske spojine s heterociklično strukturo, v katero je vezan dušik. Gre za še eno vrsto spojin, katere osnovna naloga je zaščita rastline pred škodljivci.
ALKALOIDI IMAJO IZRAZITO GRENAK OKUS IN SO ŽE V MAJHNIH KOLIČINAH LAHKO STRUPENI TAKO ZA ŽIVALI, KOT TUDI ZA LJUDI.
...
Vsebnost alkaloidov lahko učinkovito zmanjšamo, če stročnice ustrezno pripravimo, predvsem z namakanjem, kuhanjem in fermentacijo.
SAPONINI, NARAVNI EMULGATORJI
*(emulzija- zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine)
Saponini so molekule sestavljene iz sladkorja in nesladkorne komponente, ki stročnicam prav tako dajejo grenak okus....
ZAVIRALCI ENCIMOV - SPOJINE, KI OVIRAJO DELOVANJE PREBAVNIH ENCIMOV
...
Osnovna funkcija zaviralcev encimov v stročnicah je zaščita rastline pred škodljivci, saj jih rastlinojedci ne morejo prebaviti, hkrati pa so tudi skladiščne beljakovine in predstavljajo rezervno zalogo hrane za rastlino.
...
Ker so zaviralci encimov pri stročnicah beljakovinske molekule, jih najlažje inaktiviramo s termično obdelavo, pri čemer zaviralci izgubijo prostorsko strukturo in s tem možnost vezave v aktivno mesto prebavnih encimov. S kuhanjem lahko njihovo delovanje zmanjšamo tudi za
več kot 90 %. Vsebnost teh zaviralcev encimov lahko dodatno zmanjšamo tudi s predhodnim namakanjem, luščenjem ali kaljenjem stročnic.
LEKTINI - BELJAKOVINE, KI LAHKO POŠKODUJEJO PREBAVILA
...Vloga lektinov v stročnicah je povezana predvsem z zaščito pred plenilci...Njihovo vsebnost je mogoče zmanjšati z namakanjem in s toplotno obdelavo...
FITINSKA IN OKSALNA KISLINA SE S HRANILI POVEZUJETA V NETOPNE KOMPLEKSE
Fitinska kislina je spojina, ki je prisotna v večini rastlin in za njih predstavlja glavno zalogo fosforja. Največ fitinske kisline se nahaja v oljnicah in oreških ter v zunanjih plasteh zrna žit in stročnic, predvsem v semenski ovojnici. Fitinska kislina lahko predstavlja do 2 % mase zrnatih stročnic.
Največ fitatov (oblika fitinske kisline, ki veže minerale) vsebujeta soja in fižol, sledijo pa grah, leča in čičerika. Fitinska kislina ni občutljiva na povišano temperaturo, zato s toplotno obdelavo ne moremo zmanjšati njene vsebnosti. Kot že omenjeno, se večinski delež fitinske kisline nahaja v semenski ovojnici, zato lahko njeno vsebnost v veliki meri zmanjšamo tako, da ovojnico odstranimo, torej z luščenjem zrn. Med kaljenjem in fermentacijo pa se aktivirajo encimi, imenovanih fitaze, ki razgradijo fitinsko kislino, zato je njena koncentracija v kaljenih in fermentiranih stročnicah prav tako manjša, kar izboljša absorpcijo mineralov. Učinkovito je tudi namakanje in spiranje stročnic pred kuhanjem.
...
Da se negativnim vplivom fitatov in oksalatov v čim večji meri izognemo, še enkrat poudarjamo pomen ustrezne priprave, predvsem namakanja stročnic pred toplotno obdelavo.
STROČNICE V PREHRANI
...
2. Povežimo okus zrnja stročnic z žiti, kot so delali naši predniki. Če dodamo zrnje stročnic k žitnemu zrnju, dobimo beljakovine, ki se po sestavi aminokislin dopolnjujejo. Mešanje žit s stročnicami je temelj prehrane za ljudi, ki se prehranjujejo v celoti ali pa pretežno rastlinsko.
...
S FERMENTACIJO IZBOLJŠAMO KEMIJSKO SESTAVO STROČNIC
FERMENTACIJA JE POSTOPEK, PRI KATEREM ZARADI DELOVANJA MIKROORGANIZMOV PRIDE DO BIOLOŠKIH IN KEMIJSKIH SPREMEMB ŽIVILA.
Fermentacija se že od nekdaj uporablja kot metoda za konzerviranje živil. Stročnice lahko fermentiramo spontano, tako da ne dodamo ustreznih mikroorganizmov. Največkrat pa so le-ti ustrezno izbrani in selekcionirani (starterske kulture), saj lahko le na ta način zagotovimo želene učinke fermentacije in preprečimo nastanek nekaterih neželenih spojin kot so npr. biogeni amini (histamin, tiramin ...). Med postopkom se spremenijo pogoji za rast mikroorganizmov, hkrati pa nastajajo protimikrobne snovi, zaradi česar se iz- boljša varnost in podaljša obstojnost fermentiranega živila. Fermentirana hrana ima tudi drugačne senzorične lastnosti. Zaradi povečanega delovanja encimov, se izboljšata tudi prebavljivost in izkoristljivost hranil, razgradijo se različne antinutritivne spojine ter se posledično prehranska vrednost živila izboljša.
...
Stročnice so bogate z beljakovinami, minerali in drugimi pomembnimi hranili, a kot je že bilo omenjeno, imajo mnoga hranila iz rastlinskih virov zaradi vpliva različnih dejavnikov slabšo biorazpoložljivost in jih ne moremo v celoti izkoristiti. Prvi razlog je ta, da so hranila ujeta v kompleksno zgradbo rastlinskega materiala (npr. celične stene, prehranske vlaknine), zato so težje dostopna za prebavne encime. Med fermentacijo se kompleksne strukture v zrnih stročnic vsaj delno razgradijo, zato se hranila lažje absorbirajo in prebavijo. Poleg tega so nekatera hranila z drugimi vezana v netopne komplekse, zaradi česar se absorpcija prav tako poslabša, a se med postopkom fermentacije zaradi delovanja encimov, ki poskrbijo, da se tudi te netopne strukture razgradijo.
MED FERMENTACIJO SE AKTIVIRAJO ENCIMI, KI POVZROČIJO, DA SE ZMANJŠA VSEBNOST ANTINUTRITIVNIH SNOVI.
...
PRIMERI DOBRIH PRAKS IZ SLOVENIJE
-EVERGREEN - NEFERMENTIRANA ŽIVILA IZ SOJE
Dobra kmetijska praksa v predelavi zrnatih stročnic: Evergreen (https://evergreen.si/ )
Leta 1990 je družina Slemenšek iz Boštanja pri Krškem ustanovila podjetje Evergreen d.o.o., z namenom, da slovenskemu trgu ponudi linijo izdelkov zdrave prehrane...
ŽE OD USTANOVITVE NAPREJ SI PRI- ZADEVAJO PRIPRAVITI PONUDBO PREHRANE ZA LJUDI, KI SO VEGETARIJANCI ALI VEGANI KOT TUDI ZA TISTE Z ZDRAVSTVENIMI TEŽAVAMI.
...
V treh desetletjih predelave soje v različne prehranske izdelke so svoje proizvodne kapacitete povečali za več kot 100-krat in so trenutno največji proizvajalec izdelkov iz soje v Sloveniji..
...Danes so prisotni v vseh pomembnejših trgovskih verigah, kjer večino izdelkov iz soje prodajo pod svojo blagovno znamko, ki je postala sinonim za dober, v Sloveniji narejen tofu...V svojih izdelkih uporabljajo izključno ekološko pridelano sojo, ki jo uvažajo iz držav članic EU.
-TURISTIČNA KMETIJA JAKOB - LAŠKI FIŽOL
Dobra kmetijska praksa v predelavi zrnatih stročnic: Turistična kmetija Jakob
...
-MLIN KATIĆ - OD ZRNA DO MOKE
Dobra kmetijska praksa v mletju zrnatih stročnic: Mlin Katič (https://www.mlinarstvo.com/)
...
V Sloveniji spadajo med večje mline, s povprečno predelavo 100 ton zrnja na dan.
-KIS IN KVAS - FERMENTIRANE STROČNICE
Dobra kmetijska praksa v fermentaciji zrnatih stročnic: Kis in kvas (https://kisinkvas.si/ )
...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
BRBR ::
Kaj hudiča so vinje ?
Najbližje kar mi pride na misel in da je stročnica je vigna.
Najbližje kar mi pride na misel in da je stročnica je vigna.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BRBR ()
c3p0 ::
fižol je fajn, posebej stročji, narediš mineštro ima zelo močan okus, ravno danes sem enkrat jedel pa še 1x bom, da se ne meče stran težko pridelanega fižola.
če pa je bil fižol steber prehrane za prednike to pomeni, da je še posebej zdrav, ker je telo vajeno, narejeno zanj.
Je fajn, a ga moraš pravilno pripravit, sploh suhega + prave začimbe (lovorov list, kumina). Drugače te napenja, da te misli raznest.
yansek ::
Ja napajanje je pa res nekaj čemur kar bi se bilo za izogniti. Koliko pa kumina pomaga?, pa lovorov list? In to ga daš na koncu?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
Buggy ::
delam kar dober pasulj, napenjanje pa je IMO povezano s tem koliko casa fizol namakas, kolikokrat ga spiras ter da ga spiras s toplo vodo. Naredim vsaj 3x v roku 12ur.
Buggy ::
kumine nikoli, ker je ne prenasamo. Zgolj lovorov list pa cebula mora pravilno karamelizirati.
Glede na pasulje, ki jih jem na sihtu po ostarijah tudi Skrnicelj (sploh zardi firbca) je napenjanja pri mojem manj.
Glede na pasulje, ki jih jem na sihtu po ostarijah tudi Skrnicelj (sploh zardi firbca) je napenjanja pri mojem manj.
kuall ::
jaz problem z napenjanjem rešim tako, da pasulj jem v petek, da lahko prdim v soboto doma (da ne grem v pisarno prdet oziroma se mučit z držanjem prdcev).
Buggy ::
sam imam dosti obcutljiv zelodec, sploh na kaksne ojacevalce okusa in jebeno prezganje...pasulj delam z domacim fizolom (Osilnica), papriko imam sladko in pekoco v prahu kobajagi originale madzarsko, dodam se chili ter proper dimljeno kranjsko, brez fake variant, da dodajam aromo. Cesen, drobnjak in petersilj pa dodat pravi trenutek. Ce ima koren petersilja ga tenstas s fizolom, ker naredi razliko. Ostalo so pa finese, zacimbe in cas kuhanja...seveda vedno z ljubeznijo...za prste obliznit
yansek ::
sam imam dosti obcutljiv zelodec, sploh na kaksne ojacevalce okusa in jebeno prezganje...pasulj delam z domacim fizolom (Osilnica), papriko imam sladko in pekoco v prahu kobajagi originale madzarsko, dodam se chili ter proper dimljeno kranjsko, brez fake variant, da dodajam aromo. Cesen, drobnjak in petersilj pa dodat pravi trenutek. Ce ima koren petersilja ga tenstas s fizolom, ker naredi razliko. Ostalo so pa finese, zacimbe in cas kuhanja...seveda vedno z ljubeznijo...za prste obliznit
Ok, ampak kaj od tega bi bilo konkretno proti napenjanju.
kumine nikoli, ker je ne prenasamo. Zgolj lovorov list pa cebula mora pravilno karamelizirati.
Glede na pasulje, ki jih jem na sihtu po ostarijah tudi Skrnicelj (sploh zardi firbca) je napenjanja pri mojem manj.
Aha, a čebula pravilno kamelizirana, igra kakšno vlogo tukaj proti napenjanju?
Pa lovorov list zgolj dodaš v kuho in naredi razliko ?
Pa kumina, meni osebno tudi ni posebej okusna, ampak baje da pomaga?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: yansek ()
c3p0 ::
Ja napajanje je pa res nekaj čemur kar bi se bilo za izogniti. Koliko pa kumina pomaga?, pa lovorov list? In to ga daš na koncu?
Če je suh, dolgo namakat, vsaj 8h, vmes vodo menjat. Nato zavreš pri odprti posodi in vsaj 10 minut mora vret, odstranjuješ peno. Nato vodo menjaš in kuhaš z lovorom in kumino (po želji). Baje tudi šetraj koristi in česen. Jaz dam ponavadi lovor, česen in črni poper.
yansek ::
Kaj pa npr vložen, konzerviran, kuhan fižol kot ga je možno kupiti v kozarcu/ konzervi v trgovini?
Se kumino brez kuhanja npr lahko potrese, npr takšno ki je mleta ali v zrnju:
https://trgovina.mercator.si/market/izd...
https://trgovina.mercator.si/market/izd...
Se kumino brez kuhanja npr lahko potrese, npr takšno ki je mleta ali v zrnju:
https://trgovina.mercator.si/market/izd...
https://trgovina.mercator.si/market/izd...
Irbis ::
Kaj hudiča so vinje ?
Najbližje kar mi pride na misel in da je stročnica je vigna.
To je isto: https://fran.si/iskanje?Query=vinja&Vie...
Sklop gn se v nekaterih jezikih izgovarja nj.
Meni je čisto v redu nadomestek za stročji fižol. In če bodo tako vroča poletja, bo sploh zanimiva, ker stročji fižol nič ne rodi, če je prevroče, vigni je pa vročina všeč. Moraš jo pa veliko zalivati.
cvalsr ::
Hmmm, eno vprašanje tako za začimbo teme: Ali po karamelizirani oziroma kako drugače toplotno obdelani čebuli tudi tako smrdiš kot po surovi?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Beljakovine in ogljikovi hidrati (brez kemije! in ) (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17219 (15612) | Lindir |
» | Stroški hrane (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 30350 (23867) | Alamar |
» | Kje dobit poceni hrano? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 31755 (27088) | Gray_Warden |
» | Prehrana (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 50648 (46982) | Matev |