ŽITA

ŽITA (in nekatere poljščine)

Ker sem se malo bolj resno lotil vprašanja kako se prehranjujem in poskušam svoje navade spremeniti, sem se odločil vsaj v osnovi seznaniti z nekaterimi živili in na tem mestu začel s splošnim opisom žit (in nekaterimi poljščinami).

Za začetek sem si pogledal knjigo "Žita in poljščine" od avtorja: Gerald Herrmann, ter vire na temo žit (in poljščin), ki so na voljo na spletu.


Zanimalo bi me, če se kateri od vas ukvarjate s poljedelstvom oz proizvodnjo, obdelavo žit?
Katera žita so vam najljubša in zakaj?

Kaj si mislite o fermentiranju ter namakanju kosmičev?

Ali ste morebiti na katero od žit alergični?
............................................................

•PŠENICA (angl. WHEAT)
Pšenico kakršno poznamo danes je nastala z večkratnim križanjem drugih trav in ima številna žrta v kratkem gostem klasu
(Etimologija:...Beseda prvotno pomeni *‛kar je sphano, očiščeno plev’, tj. ‛zrnje, kaša’...)


•PIRA (angl. SPELT)
Spada v družino trav in v rod pšenice

Spada med prva gojena žita; udomačili naj bi jo pred več kot 10.000 leti; prinesla naj bi civiliz. napredek.
Njene izredne kvalitete se ponovno odkrivajo danes, ko je vse manj zdrave hrane; dobra naj bi bila tudi za ljudi s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepi.
Ponovno odkrita pira je plevnata zvrst pšenice z beljakovinami, vlakninami in vitamini bogatim zrnjem.

(Etimologija:...prvotno domnevno *‛kar je prečiščeno’ ...)


•JEČMEN (angl. BARLEY)
Kot krmno žito je ječmen še danes med pomembnejših; je zelo staro žito; prenaša precej ostrejše klimatske pogoje od pšenice; odporno proti pozebi in slanosti tal; nujno potrebna pa je zimska vlaga; pražen se uporablja tudi kot nadomestek za kavo; zraste do 150cm visoko; ima restaste in povešane klase ki sestavljajo po 3 klase na vsakem vretencu; uporaben tudi za proizvodnjo piva;

(Etimologija:...‛ječmen’ se je razvilo iz ide. *h2n̥ki-men-, izpeljanke iz *h2n̥ki- ‛oster’. Ječmen je tako poimenovan zaradi svojih ostrih res...)


•RŽ (angl.RYE)
krušno žito iz družine trav; sorodno ječmenu in pšenici; odporno proti suši in zmrazali; najbolje uspeva na ilovnati podlagi; uporablja se predvsem za človeško prehrano, v Sloveniji pomembno krušno žito; največ se uporablja za kruh; v primerjavi z drugimi žiti je bolj odporno proti boleznim in škodljivcem; prišlo je kot "plevel" z drugimi vrstami žita, predvsem pšenico in ječmenom inse proti njim uveljavilo na zanjo ugodnih rastiščih. Ima majhne zahteve, je odporno proti vlagi; zmrzali, suši...
Lahko jo kljub temu prizadane npr škrlatnordeča glavnica, ki je v preteklosti povzročala epidemije smtronosne zastrupitve.

•OVES (angl. OAT)
Oves je biološko posebno dragocen, vsebuje veliko rastlinskih maščob in vitaminov; sodi v dieto pri tistih s sladkorno boleznijo; mnoge države so uvedle v redno prehrano prebivalstva ovsene kosmiče; je ena najpomembnejših žitaric severovzhodne Evrope; pridelujejo ga celo na Islandiji; igra pomembno vlogo v zdravi prehrani; ugodno vpliva na razvoj bakterijske flore v širokem črevesju; tudi prehranske vlaknine naj bi ugodno vplivale na zdravje; oves vsebuje od vseh žit največ v vodi topnih vlaknin, ko se te v prebavnem tlaku stopijo, nastane želatinasta masa.

Zahetav zmerno klimo, dosti padavin, veliko zračno vlažnost; žanje se od konca julija do konca avgusta; zraste med 60-120 cm visoko;

(Etimologija:...beseda za oves bi lahko imela skoraj v vseh jezikih kaj opraviti z "ovnom", ponekod ovsu pravijo tudi "kozja hrana")

•PROSO (angl. PROSO MILLET)
Žito visoko do 120 cm; zrnje brez plev se melje za kašo in kruh oz mlince; zrnje se uporablja pri polnovredni kuhinji.

•RIŽ (angl. RICE)
Žito ločimo na kratkozrni lepljiv riž ter srednje in dolgozrnati riž, ki ni lepljiv ter je kakovostnejši. Polnovredna kuhinja uporablja nepoliran ali neoluščen divji riž.
Obdelava zrna je zahtevna; najprej ga olupijoz brušenjem odstranijo semensko kožico in kalčkom, nazadnje ga očistijo s poliranjem. tako pripravljen riž pa vsebuje le malo vitaminov in mineralov.


•AJDA (angl. BUCKWHEAT)
Uporablja se npr. za moko, zdrob, kašo; je zelišču pododna rastlina; zraste do 60 cm visoko; spada v družino dresnovk; gre za skupino rastlin, zeli, grmov, manjpih reves.
Zahteva zmerno toplo podnebje; zelo občutljiva na mraz idr.

(Etimologija:..."buckwheat izhaja iz njenih trikotnih semen, te spominjajo na semena bukve ter dejstva da se uporablja kot pšenica....)


•LAN
Je kulturna rastlina; je enoletnica s pokončnim steblom visokim 30-90 cm; na koncu vsake vejice je okoli centimeter velik moder cvet iz katerega se razvijejo plodne glavice v katerih so okoli milimeter velika ovalna sploščena rjava semena.
Uporablja se predvsem za izdelavo obleke in lanenega olja. Včasih so ga pretežno uporabljali za izdelavo lanene tkanine, manj zaradi semena.
Laneno seme vsebuje 30 do 50 odstotkov maščob, 20-30 odst. beljakovin, nič ogljikovih hidratov, 4-19 odst. sluzi, vitamine: B1, B6, b, A, E, cink, kalij, fluor, antiokdidantov idr. Ima večkrat nenasičene maščobne kisline, v kuhinji hitro oksidira saj ima obilico maščobnih kislin omeag 3, zato ga ne smemo segrevati.
Laneno olje je eno najbolj zdravilnih rastlinskih olj. Z lanenimi semeni lahko dobimo vse koristi olja ter vlaknine, ki jih v olju ni. Pred zaužitjem je potrebno olja zmleti, najbolje za par sekund npr v kavnem mlinčku. Bolje je morda sproti zmleti semena kot kupiti že zmleta semna.

Nedozorelo seme je strupeno; uporabno je samo dozorelo seme.

Misliš da koruza po hranljivi vrednosti lahko tekmuje z ovsenimi, ječmenovimi kosmiči? Je oa verjetno tudi več vrste koruze, sam o tem kaj dosti ne vem.

Bio ječmenovi kosmiči npr. , ki jih dam dan prej oz čez noč namočiti v jogurt pa so prav neverjetno mesnati in nasitni. Že dolgo sicer jem ovsene kosmiče, ampak se želim naučiti kosmiče tudi pravilno namakati in fermentirati, oa tudi skuhati.


Pa pridejo na vrsti tudi stročnice, oreščki, posebno mesto bi namenil lanenemu semenu, pa rastlinsko-mlečni in vodni kefir in jogurt, doma narejena kombuča, svež stisnjen zelenjavno-sadni sok

Cel projekt se mi zdi, veliko enega dela, ampak mislim, da se splača vzeti čas za to

Stročji fižol lahko tudi vložiš in ga ješ celo zimo.

Kar se žit tiče, ničesar sama ne pridelujem, najraje pa imam piro iz katere pečem kruh, pa kupujem testenine, ter proso za mlečne in zelenjavne kaše.

Zanima me tudi oves, za pripravo overnight oats in flapjacks ampak se še nisem spravila to udejanit.

Sicer pa žit ne namakam, nimam časa se s tem ubadat, čeprav naj bi bilo priporočljivo in bolj zdravo.

Stročji fižol bp tudi zamrzneš in ga ješ še celo leto, dve, tri, kdo bi si mislil...

Jaz npr ovsene kosmiče namočim v jogurt čez noč in imam zajtrk. Dodam še po možnosti rezane mandlje, razoljen kakav, včasih tudi agavin ali javorjev sirup ali med.

Bud_Bundy je 30. okt 2022 ob 08:33 izjavil:

Kakšni nju-ejdžarji pa ste, če prvo ovsene kosmiče ne namočite v vodo in potem le to odlijete stran. Za kislino se gre in kalcij v telesu.

Ja vidiš kakšen amater in nevedneš sem.

Bi čez noč namočil tudi ržene, ječmenove, pirine kosmiče? potem jih se speres z vodo in v jogurt ali kako?

A ječmen, pšenico prodajate tudi fizičnim osebam?

Pojem ogromno raznih kosmičev, zdrobov, žit itd. Najboljša koruzna moka je od trdinke stare sorte. Pridelujem ne, jo pa nabavljam preko spleta od kmetije ob Kolpi. Imajo tudi precej ostalih žit. Najbolje pa je da je poštnina zastonj nad 5kg, kar en dva tri nabereš.
https://www.kmetijaklepec.si/products/p...