Intel je jel pojasnjevati, da so to zahtevali zgolj zaradi uskladitve z ameriško zakonodajo, a ni pomagalo. Kitajski mediji in oblasti so se burno odzvali, pa čeprav Intel sploh ni edino podjetje s podobnimi pozivi. Tudi Nike in H&M sta na primer že izrazila podobna stališča, kar je prav tako dvignilo veliko prahu. Ob tem je najbolj ironično, da Intel sploh ne uporablja izdelkov, storitev ali delovne sile iz omenjene regije. Intel je sicer v boljši situaciji kot na primer Nike, saj je Kitajska življenjsko odvisna od njihovih čipov, zato bi si težko privoščila, da jih kratko malo bojkotira.
Zapleti koreninijo v kitajski obravnavi manjšin iz province, denimo Ujgurov. Zahodne vlade Kitajsko obtožujejo, da morajo Ujguri v provinci prisilno delati in da jim sistematično kršijo človekove pravice. Zaradi tega uvajajo ukrepe zoper Kitajsko, kar v nehvaležen položaj postavlja ameriška podjetja, ki želijo poslovati na Kitajskem. Po eni strani morajo spoštovati ameriške zahteve, po drugi strani pa ne smejo razjeziti Kitajcev.
Intel se tako sedaj opravičuje, da so kakršnikoli ukrepi posledica ameriških zahtev in ne Intelovo stališče ali mnenje. Intel sicer na Kitajskem ustvari četrtino prihodkov in v državi zaposluje 10.000 ljudi.
