Medtem ko je programska oprema za šifriranje danes nekaj vsakdanjega, je bila do leta 1992 na ameriškem seznamu kot pomožna vojaška tehnologija. Časi so spremenili in popolno prepoved izvoza kriptografske programske opreme bi bilo danes nemogoče uveljavljati (seveda pa obstajajo embargi, kot je recimo kubanski, ki poleg ostalega vključuje tudi programsko opremo). Čeprav se je NSA bala, da jim bo razmah šifriranja pristrigel peruti, so do leta 2000 ukinili večino omejitev za izvoz. Spomnili se boste, da so imele prve izdaje Internet Explorerja 6 podporo le za 40-bitno (SGC) šifriranje, šele sprememba zakonodaje pa je omogočila izdajo posodobitve na sprva 128 bitov in kasneje več.
Nekaj omejitev pa še vedno vztraja. BIS vzdržuje seznam držav oziroma njihovih vlad, s katerimi je poslovanje in prodaja kriptografske opreme prepovedano brez ustreznih licenc in dovoljenj. Wind River Systems je v letih 2008-2011 posloval s 55 strankami na Kitajskem, v Hongkongu, Izraelu Rusiji, Južni Afriki in Južni Koreji in jim izvozil za 2,9 milijona dolarjev opreme. Problematični so štirje izvozi, katerih prejemniki niso imeli ustreznih licenc, zato so se v Intelu z BIS poravnali glede globe (PDF). Kaj točno so izvažali, pa niso razkrili.
Nizka kazen je posledica samorazkritja in priznanja nezakonitega početja. Zdi se namreč, da Intel sploh ni vedel, da so bile štiri izmed 55 pošiljk problematične zaradi naslovnika. To je sploh prvi primer, da je katerokoli podjetje v ZDA prejelo kazen zaradi izvoza opreme za šifriranje. Doslej se je BIS znašala na opomine in grožnje, ki so zalegli. V utemeljitvi pa so to pot zapisali, da so globo izrekli "kot opomin podjetjem, da je njihova obveznost poznati svoje stranke in v primeru obveznih licenc poskrbeti, da jih stranke imajo".
