Pogoni za potovanje po vesolju?

Pa tale link tudi.

Različne poglede imava. Tudi se meni ne bi zdelo nič narobe, če bi me ti prepričeval. Niti, če bi me uspel prepričati. Kako v resnici je, je najpomembnejše.

> Če gledaš Star Trek ti postane vse jasno...Pri replikatorjih se masa sešteva, množi, karkoli.


Ma goni tale Star Trek nekam! Kar vidiš tam ni nujno znanstveno pravilno. Vsako seštevanje in množenje mase tam - je out physics. Do you understand?

Ne vem sicer, če je kdo že omenil, kaj pa črvje luknje? Ukrivljenje prostora in skrajšanje poti.

Je kaj novega na tem področju?

Thomas, daj mi samo razloži, kako si ti razlagaš eksperiment, ki je posnet na tem dokumentarcu, gre pa takole:

Naredijo en vzvod, na eno stran obesijo to superprevodno snov in 5 kovancev na njo, na drugi strani pa protiutež.
Ko ohlajajo to snov in ko začne dosegat svoje superprevodne lastnosti se kovanci in ta material, ki so bili prej uravnoteženi dvignejo protiutež pa pade dol. Ko segrejejo spet snov se vzvod uravnoteži!

Ni mi jasno kaj ima superprevodnost opraviti s tem, da postanejo kovanci in snov lažji.

Marsikaj je lahko. Mogoče se zaradi ohlajanja gugalnica na tej strani nekoliko skrči. Potem pa druga stran prevaga. Ali pa ta stran vsebuje kakšen navaden magnetek, ki ob drasičnem ohlajanju podlage lahko začne dobivati zrcalno sliko v podlagi, katera ga potem odbije. Oboje že dolgo znana efekta, ki pa z antigravitacijo nimata več, kot tista zajla, na kateri visi žičnica.

> Torej, kolikor jaz razumem, so črvje luknje teoretično izvedljive. Če bi lahko tako močno ukrivil prostor, da bi bila nekaj svetlobnih let dolga pot skrajšana na nekaj cm, potem je to potovanje prihodnost. Ne vem sicer kako je s cajtom v tem primeru. Je tut kaka dilatacija?
> Seveda, kako to praktično izvest, je druga zgodba. Ali je mogoče tut kakšna teoretična ovira?

Nekaj je treba vedet, namreč to, da tukaj mi ne "krivimo" nobenega prostora. Prav tako, kot v ovinku ne krivimo ceste, če vzamemo bližnjico. Črvje luknje so v bistvu te "bližnjice" skozi višjo dimenzijo (4D+), nič drugega, prav tako, kot je pri ovinku bližnjica 2. dimenzija, če bi bili recimo omejeni le na eno samo (premica). Problem pa je, ker smo ljudje le omejeni na 3D in je za kaj več potrbno narediti še dosti raziskav predvsem pa senzorjev, ki nam znajo prevesti višje dimenzije v naš jezik in naši predstavi o prostoru.


[kršitev 2. člena pravil -- m.]

> Na kvantnem nivoju je vse luknjičavo. Ampak zgleda, da ne moreš poslati informacije (se pravi niti CDja) niti skozi eventualno makro luknjo.

Klobasanje prvih raziskovalcev neznanega. Kot takrat, ko so prvič izumljali letala in vlake, pa so bili že dosti bolj napredni pri tem, kot smo mi sedaj pri kvantni fiziki. Mi sedaj le ugibamo, kar je šele začetek pravega začetka, nič več. Do faktov pa bo prišlo takrat, ko bo dano skoz nekaj realnih poskusov in bodo ugotovili, da je bila omejitev le v glavah, ne pa tudi v realnosti.

Solarno jadro je nekaj, kar gotovo deluje in s čimer je možno doseči kar večji del svetlobne hitrosti. Good science! More!

Z nobenimi Gji ni pri tem nobenega problema. Tudi če bi se zgodilo kakšno trčenje - poslali smo stroj, artilect. Pa ne enega ampak 100. Eden je pa dovolj, da opravi nalogo v Epsilon Eridani. _{Naredi useware (uranium, itak) iz tega osončja in dalje v vesolje pošlje 100 artilectov.}

Ja, samo o transhumanizmu. Sanjati, da bodo potovali s temi jadrnicami ljudje, je podobno sanjam starega Amiša, da nekega dne se bo cela Severna Amerika spet oprijela pluga za konjem in izdelave brezovih metel.

Ljudi smo v preteklosti (ali mogoče še danes) pošiljali v vesolje in na luno, zato, ker so bili roboti še zelo nerodni (pustimo hladno vojno zaenkrat pri miru) . Danes (ali kmalu) je 10x ceneje, 100x bolj zanesljivo in 1000x bolj varno in natančno poslati robota, ki zadevo posname, nabere vzorce in jih dostavi domov.

Brez veze pošiljat ljudi v vesolje za človeški napredek ali (bog ne daj) naselitev drugih planetov. Razen za luksuz bo še kak "movie star" letel okoli lune kdaj...

Jadro je najboljša varianta tudi za zaustavljanje. Preprosto obrneš padalca na pol poti in ustavljanje se (najprej neznatno) začenja. Dopuščam pa, da se bo kaj še boljšega od jadra tudi našlo. Se mi zdi povsem mogoče, preveč zanašal se pa na to ne bi.

Jadro pomeni veliko manjšo porabo, kot če neseš gorivo s sabo. V vsakem primeru je ugodno, če goriva ni treba pospeševati. ZATO.

Ne glede na to, kakšen učinkovit pogonski motor bi sestavili, še vedno bi bilo energetsko ugodneje, da ne potuje zraven po Vesolju. Pač pa da daljinsko preda svojo pogonsko moč vozilu. Ker tukaj gre za blizusvetlobne hitrosti, ki požro enormne količine energije, da tako hitrost dosežeš. Če imaš motor in gorivo s sabo - je cela zadeva hitro še tisočkrat energetsko bolj požrešna.

Dogajanje v Star Treks ali pri lokomotivah na Zemlji leta 1800 - je slabo uporabno še v resni debati, ne samo zares.

V tem je ideja. Pošlješ artilecte, za lubenico (pomarančo, slivo ...?) veliko sondo polno nano (mikro?) robotov, v osončje nekaj svetlobnih let daleč. Ti (vso) snov tam spremenijo v computing machine, ki zna (med drugim) odkodirati radijske valove (laserski žarek ...), v katerem je zakodirano 100 uploadov, kot so slike v TV EM valovih. Med potjo s svetlobno hitrostjo, upload "spi", tam ga pa pričaka supervirtualni svet, v katerega se zbudi.

S 1024 (1048576 ?) bitnim CRCem - je verjetnost za kaj takega "sub Planckova". Manjša, kot da po letu dni mrlič sam vstane iz groba - naprimer.

Verjetnost, da se bo informacija tako skvarila, da bo narobe dekodirana. Raje ne bo in bo Protokol zaprosil za resend.

> DOH! Another 4 years! ;) Oz osem, ker treba se povratno informacijo upostevat :P

Če smo čakali toliko milijard let, jih bomo - pa v tem maloverjetnem primeru - pa še nekaj.

_{Razen, če nismo, zviti kot smo, poslali novega signala z istimi uploadi, že pol ure za prvim signalom. Tokrat mogoče ne bo CRC errorja!}

Preber PROTOKOL! Tuki dost o tem.

Da o algoritmih, ki bodo šele iznajdeni, niti ne govorimo. Potovanje uploada je povsem varno in energetsko zelo varčno. Kapitan Jan Luc Picard in njegova Enterprise sta oba grozno zastarela. Svet pripada uploadom - do zadnjega atoma.

- LOL pa to govorite zdej o "Scotty beam me up!" -

Niti ne pač pa o "Scotty upload me!"

U bistvu tko kokr v unmu Star Trek delu k so najdl ene k so bli ujeti notr v teleportu in živel ful ful časa dokler niso pršl nasledniki in jih rematerializiral. Sam da je tuki pač še en vmesnik zato da nisi zmrznjen ampak živiš naprej dokler ne greš ven?

Za pogon bi pa js reku da šele odkrivamo vrh ledene gore. Velik možnosti na Vesolje ponuja za potovanje fora je sam v tem na kater način se bomo mi osredotočili. Js mislm da bi blo najbolj kakšn Warp(ne mi govort da ne obstaja, ker res še ne obstaja, v prihodnosti pa mogoče bo) pogon. Anti-gravitacija bo nadomestila konvencionalne pogone letal in helikopterjev in bo služila v prihodnosti kot planetarni pogon za potovanje v planetovi(kermu kol ki to omogoča) atmosferi, kak drug pogon pa bo interplanetarni sam od tega smo pa še vsaj 20 let daleč. Za začetek bo to pogon, ki bo osnovan na jedrski energiji. Prebrou nekje, da radiacijo znajo zmanjšat za faktor 1000 al če jo ne celo čist izničit(dejanski poskusi so bli opravljeni) in tako bo problem radioaktivnosti rešen(in seveda z odpadki).

Kaj pa Life Support System? To je ta teško vprašanje...kako zrak ustvarit? V vesoljskih postajah dihajo čisti kisik? Al se motm? Baje da to povzroča omotičnost če ga preveč časa vdihavaš? Lahko pa bi iz ozona delali kisik. Imeli bi napravo pri kateri se ustvarjajo strele, ujeli ozon in mu odvzeli atom kisika. A mislite da bi se dal tkole pridobivat kisik?

PS: Kdo bi pa Space Pod popravu k bi se kej naredl? Ma ne vem no dokler ne raziščejo sestave človeka(telo in duša; če slednja sploh obstaja) se js ne bi nč uploadu. In the end I don't want to be soulless.

sej konje pa lahko zamenjamo z augmented jelenčki, recimo take kot ma božiček