Kaj smo za povprečno plačo dobili leta 1991 in kaj dobimo danes

bambam20 je 1. jul 2021 ob 12:15 izjavil:

zobnik je 1. jul 2021 ob 12:05 izjavil:

Včasih si kupil obutev pa je bla usnejna prava, zdržal 10let,

Obutev ni bila poceni. Usnjena. Si lahko izvlekel 20.000 sit.

Kaj pa je to 20.000SIT? To je danes ca 80€ Danes za manj kot 50€ skoraj ne dobiš dobrih čevljev, superg. Za teh 20.000 SIT so bile sigurno tudi boljše izdelave kot danes.

Se spomnim, ko sem kupoval tekaške superge, sem kupil Mizunove za 10.000SIT in je bilo to celo premoženje. Danes bi te podobne prišle 200€, pred kakimi 5 leti nazaj pa 100€. Razlika v ceni je očitna.

Usnjene čevlje sem tudi kupil za podoben denar med 5000 in 10000SIT italjanske, medtem, ko superge so stale tudi po 2000SIT (ca današnjih 10€).

Kar se jaz spomnim je, da sem pomladi 1992 na poti iz šole hodil na sladoled, kepica je bila nekje 10-15 tolarskih bonov (če se jih kdo ne spomni, tole)
Zdaj je kepica koliko, 2€? Cca. 30x več.
Potem se spomnim kave leta 1998 nekje 50 SIT, zdaj je nominalno skoraj 10x dražja.
10 let star Yugo45 je bil 1999 nekje 100kSIT.
To so zadeve, ki se jih nekako spomnim.
Kako je bilo takrat s plačami se pa ne spomnim, sem bil še premlad.

Pač fiat gre ves po poti inflacije in ni na koncu vreden nič. Zato ga je potrebno sproti vlagati.
So pa zanimive cene v g zlata. Je takoj vse jasno...
Npr. pšenica:
http://pricedingold.com/wheat/

energetik je 1. jul 2021 ob 13:23 izjavil:

Kar se jaz spomnim je, da sem pomladi 1992 na poti iz šole hodil na sladoled, kepica je bila nekje 10-15 tolarskih bonov (če se jih kdo ne spomni, tole)
Zdaj je kepica koliko, 2€? Cca. 30x več.

Ja. V ljubljani. Drugače je kepica nekje 1.3-1.4€

Machete je 1. jul 2021 ob 13:32 izjavil:

Jaz vem samo, da je pred 91 stari v tujini zaslužil v enmu mescu za 2,5 let dela v Jugi.

To lahko tudi danes

Sicer pa je bilo takrat razmerje naših plač v primerjavi z zahodnimi nekje 1:3-4. A ker so bile nekatere cene pri nas nižje, pa določene stvari so bile plačane od države ali firme (stanovanje, zobozdravnik, počitnice), je bila razlika v standardu nekje 1:1,5, kar je nekako tako kot dandanes.

zavajon je 1. jul 2021 ob 13:59 izjavil:

Machete je 1. jul 2021 ob 13:32 izjavil:

Jaz vem samo, da je pred 91 stari v tujini zaslužil v enmu mescu za 2,5 let dela v Jugi.

To lahko tudi danes

Sicer pa je bilo takrat razmerje naših plač v primerjavi z zahodnimi nekje 1:3-4. A ker so bile nekatere cene pri nas nižje, pa določene stvari so bile plačane od države ali firme (stanovanje, zobozdravnik, počitnice), je bila razlika v standardu nekje 1:1,5, kar je nekako tako kot dandanes.

Lahko, ampak dvomim da za ENAKO delo.

Sicer pa je že en omenil, če se kaj primerja, je potrebno gledat koliko se je takrat dobilo za minimalca (hrane, stanovanj, vozil, počitnic) in koliko se dobi zdaj.

Vbistvu ni tko enostavno!

Če že primerjate ali se je bolje živelo včasih ali danes, ne moreš mimo tega, da primerjaš vse aspekte, tudi npr. kakovost izdelka, živila... Sicer pa kaj ti pomaga, če si lahko s povprečno plačo lahko kupiš 3000 flaš piva, če ne plačaš najemnine, položnic za komunalo, elektro itd.

Če smo resni in se primerja kvaliteto življenja nekoč in danes, bi od plače moral najprej odšteti vse položnice, najmnin, hrano itd in šele nato z ostankom preračunavati koliko flaš piva lahko kupiš danes in koliko si si lahko privoščil nekoč.

Sicer pa glede na to, da so (kljub delovskim plačam) proti koncu juge hiše rasle kot gobe po dežju in večina stanovanj izvira iz bivše juge, me boste težko prepričali, da mladi danes res živijo bolje. Mogoče v hotelu mama! Lahko si privoščijo več elektrotehnike, vsekakor, več je izbire, to pa imho ne gre tako enostavno enačiti z boljšim standardom. Še manj pa so za takšno pestrost izbire zaslužni osamosvojitelji!

Poleg inflacije, je torej potrebno upoštevat tudi starostno skupino - npr., ali govorimo o upokojencih, ki kupujejo ob popustih za upokojence, ali mladih? O koliko članski družini govoromi? So tu vštete subvencije za vrtec? Itd... Takšno statistično populariziranje s preračunavanjem cen izdelkov hrane pa žal ni nič drugega kot zavajanje, ne glede na to ali upoštevate inflacijo...

Kar se jaz spomnim je, da sem pomladi 1992 na poti iz šole hodil na sladoled, kepica je bila nekje 10-15 tolarskih bonov (če se jih kdo ne spomni, tole)
Zdaj je kepica koliko, 2€? Cca. 30x več.
Potem se spomnim kave leta 1998 nekje 50 SIT, zdaj je nominalno skoraj 10x dražja.

Vcasih je bilo vrh glave da si izbiral med kepco cokolade in vanilije

Danes mora stvar zgledat, da se lah družbeno potrdiš z objavo na instagramu. Danes nobena bejba ne bo sla na nek basic sladoled in basic kavo pff

Ja, današnji neoliberalni sistem je brez anomalij in nikakor ni eksperitalen, tako da zaradi njega sedanja umetna tvorba ne more propasti

Saj vse ok, ampak dajte te hiše primerjat z današnjimi. Materiali, tehnologija, sam koncept prostora in arhitekture.. Ni primerjave s parimi ceglami mal betona in po možnosti še nekaj svinčenih cevi za vodo.

Master_Yoda je 1. jul 2021 ob 13:22 izjavil:

Jap danes das 60 EUR za low end teniske (v akciji, drugace so 100) in ti po treh mesecih zacnejo razpadati. Ce pa se pritozis pa ti poklicejo nekega stalnega "izvedenca" (ki zivi na ta racun), in bo tebi in sodiscu (ce bos slucajno dal naprej) razlozil kako si ti te teniske napacno uporabljal.

Ne osebne izkusnje ampak ravno na tem forumu sem to bral ...

Za 30 evrov dobiš srednji segment, pravtako za 60. Če rabi tvoje stopalo najnovejšo tehnologijo, da bo lahko premikalo tvoje telo čez en navaden klanec, sinpa kriv samo sam

energetik je 1. jul 2021 ob 13:23 izjavil:

Potem se spomnim kave leta 1998 nekje 50 SIT, zdaj je nominalno skoraj 10x dražja.

Leta 1998 sem bil v vojski in v vojasnici v kantini je bila kava 60 SIT, vsi so se pogovarjali, da je kava res poceni. Ce je bila kava kje drugje cenejsa je bilo to v kaksni zabaceni beznici izven Ljubljane.. :)

VeganCyclist je 1. jul 2021 ob 18:21 izjavil:

Zadnič sm naletu na fascikel z računi od bajte, k jo je fotr delal L1985. Tisto o zaston gradnji in ne vem kaj je glede na videno totalni mit. Preračunano v takratne plače: stopnišče v ploščicah, 5 plač, topli pod v kuhni 2 plači, WC s kotličkom in pipa 1/5 plače. Tut fotr prav, da je blo drago. To bajto so takrat s štirmi plačami delali! Mat, fotr, stara mama in dedek. 10 let nazaj sm večjo in boljšo bajto naredu v solo tehniki. Kredita mam še nekej,...samo.... Ni primerljivo.

ONi so jo delali s plačo, ti pa s kreditom. Zato se pa čohamo po beticah, ker je vse na kredit, ker nihče nič več ne kupuje na privarčevano.

VeganCyclist je 1. jul 2021 ob 18:46 izjavil:

Mah ne vem, če mi je bil prejšnji sistem boljši. Takrat sej na vsak evro gledalo. Men je sosed enkat reku,...ja sej, delal sm bajto. Ampak sm tut skup nabiral dnar za avtobus za v Ljubljano. Poj pa razum če lahko. Pr nas in ta folk, ki ga poznam je bla posod ista zgodba. Brutalno šparanje in tko kj en gor reku, stroški si bli minimlani. Drva za ogrevanje, futr doma iz vrta (jesen pol prasca in krave od kmeta v skrino), papriko in kumarce vložit, jabka in krompir so bla domača v klet in gasa, morje pa v sindikalnih hiškah. Luksuza absolutno ni blo. Že recimo MAX sladoled je bil predrag, al pa takrat se je prvič Snickers pojavu. Nakup TVja je bil pa dogodek, skor vreden proslave. To ga je cela familja šla iskat. Ne vem, romantika gor al dol. Cajti so bli dost na hard. Dons na tak način žvi samo še kaka bolna stara mama, ki jo potem kažejo v Tedniku, kako je boga.

Danes pa kaj? Avto na obroke ( ni obrok 20€ na mesec , pač pa vsaj 200€ + zavarovanje ), obvezno optika 400/40, ker to navaden uporabnik res potrebuje in 200 tv programov za 60-70€ na mesec, obvezno namočnejši telefon za 35-40€ na mesec na vezavo,.. Samo tukaj se lahko vidi, da se spička po nepotrebnem 400-500€ v zrak...

Luksuz je postal po ameriško enostavno dostopen, da se ljudi zadrgne s krediti.. Komu to paše, pa mu naj. Potrebno je vs eimeti takoj, ta trenutek, na obroke, na kredit.. Skodaj nihče ne zna varčevat..

V nabiralnikih nas dnevno čakajo letaki s popusti.. Tega včasih ni bilo... V ameriki so ogabno zakreditirani, tako je tudi v Sloveniji.

Seveda je bolje, če se ne treseš, kako boš vse silne kredite odplačal in mirno spiš.

Jap danes das 60 EUR za low end teniske (v akciji, drugace so 100) in ti po treh mesecih zacnejo razpadati. Ce pa se pritozis pa ti poklicejo nekega stalnega "izvedenca" (ki zivi na ta racun), in bo tebi in sodiscu (ce bos slucajno dal naprej) razlozil kako si ti te teniske napacno uporabljal.

Malo off topic, ampak jaz sem z Lidl tekaškimi copati za 15 eur v zadnjih 12 mesecih naredil cca. 700km po mešanih podlagah in vse pogojih, pa še vedno držijo skupaj.

Tole nakladanje o dobri stari robi, ki drži večno je malo mimo. Sigurno obstajajo zanič izdelki, kot so obstajali zanič izdelki 30, 40 let nazaj.

ONi so jo delali s plačo, ti pa s kreditom.

Moji tastari so se kar konkretno zapufali za hišo. Se bere kot, da so krediti neka novodobna pogruntavščina.

sbawe64 je 1. jul 2021 ob 19:27 izjavil:

bambam20 je 1. jul 2021 ob 12:15 izjavil:

zobnik je 1. jul 2021 ob 12:05 izjavil:

Včasih si kupil obutev pa je bla usnejna prava, zdržal 10let,

Obutev ni bila poceni. Usnjena. Si lahko izvlekel 20.000 sit.

Tako ceno so imeli bulerji, dr. Martens recimo.
Za tiste čase drago kot žafran.

Ja,...21.000 SIT so bli. Pol prve plače. :P :P :P Fuck sem star.

Mike_Rotch je 1. jul 2021 ob 19:05 izjavil:

Moji tastari so se kar konkretno zapufali za hišo. Se bere kot, da so krediti neka novodobna pogruntavščina.

Kredit je vedno prst-v-rit. Mogoče se komu kolca po "hiperinflacijskih" kreditih - verjemite, preplačani so bili n-krat z razvednotenjem kupne moči. Inflacija je kot davek "brez razloga" - efekt na plačnika je podoben, učinek toka sredstev za prejemnika (Mama država) je podoben.

Krediti lahko v "židovskih" forah tekmujejo mogoče zgolj samo še z zavarovanji.

Miki N je 1. jul 2021 ob 20:33 izjavil:

Mike_Rotch je 1. jul 2021 ob 19:05 izjavil:

Moji tastari so se kar konkretno zapufali za hišo. Se bere kot, da so krediti neka novodobna pogruntavščina.

Kredit je vedno prst-v-rit. Mogoče se komu kolca po "hiperinflacijskih" kreditih - verjemite, preplačani so bili n-krat z razvednotenjem kupne moči. Inflacija je kot davek "brez razloga" - efekt na plačnika je podoben, učinek toka sredstev za prejemnika (Mama država) je podoben.

Krediti lahko v "židovskih" forah tekmujejo mogoče zgolj samo še z zavarovanji.

Se popolnoma strinjam, da smo v časih hiperinflacije precej izgubljali. Že naslednji dan si za plačo dobil v trgovini nekaj manj, ob koncu meseca včasih že kar precej manj. Stagniranje plač in dnevno nove podražitve... Menjavanje plače v nemške marke je bilo na dnevnem redu.

Hecno je tudi to, da se danes vsak "mulo" pogovarja o teh kreditih v smislu, kot da bi ljudje, ko so jih najemali, vedeli, da bo inflacija "požrla" velik del zneska. Nihče ni vedel.

floyd1 je 1. jul 2021 ob 22:12 izjavil:

Miki N je 1. jul 2021 ob 20:33 izjavil:

Mike_Rotch je 1. jul 2021 ob 19:05 izjavil:

Moji tastari so se kar konkretno zapufali za hišo. Se bere kot, da so krediti neka novodobna pogruntavščina.

Kredit je vedno prst-v-rit. Mogoče se komu kolca po "hiperinflacijskih" kreditih - verjemite, preplačani so bili n-krat z razvednotenjem kupne moči. Inflacija je kot davek "brez razloga" - efekt na plačnika je podoben, učinek toka sredstev za prejemnika (Mama država) je podoben.

Krediti lahko v "židovskih" forah tekmujejo mogoče zgolj samo še z zavarovanji.

Se popolnoma strinjam, da smo v časih hiperinflacije precej izgubljali.

V bistvu je trik v ozadju (hiper)inflacije vedno zadolževanje. To je igra tistih, ki jim obresti določajo drugi in "nemaju prava glasanja", kot je bila recimo Juga (in sedaj postaja celoten Zahod) - in ni bila niti pod razno edina. Mogoče se komu zdi, da je takrat profitiral ko je odplačeval kredit na hišo - samo to so drobtinice proti "reprogramiranju dolga", ki ga je počela država s tem, ko je metala vrednost dela vseh, da je odlagala (niti odplačevala) neperspektivne dolgove.

Inflacija je v osnovi način absorbcije dolga. Drug način je višanje davkov - tako zadolževanje kot inflacija ni nič drugega kot "terminski posel" financiranja javne porabe na račun prebivalstva.

Boomerang je 2. jul 2021 ob 07:55 izjavil:

energetik je 1. jul 2021 ob 13:23 izjavil:

Kar se jaz spomnim je, da sem pomladi 1992 na poti iz šole hodil na sladoled, kepica je bila nekje 10-15 tolarskih bonov (če se jih kdo ne spomni, tole)
Zdaj je kepica koliko, 2€? Cca. 30x več.
Potem se spomnim kave leta 1998 nekje 50 SIT, zdaj je nominalno skoraj 10x dražja.
10 let star Yugo45 je bil 1999 nekje 100kSIT.
To so zadeve, ki se jih nekako spomnim.
Kako je bilo takrat s plačami se pa ne spomnim, sem bil še premlad.

Pač fiat gre ves po poti inflacije in ni na koncu vreden nič. Zato ga je potrebno sproti vlagati.
So pa zanimive cene v g zlata. Je takoj vse jasno...
Npr. pšenica:
http://pricedingold.com/wheat/

Tu si izpostavil, kako so se stvari podražile. Kaj pa plača? Minimalna plača se vsako leto dvigne - glih s tem namenom, da se lahko sledi standardu. Zdaj je samo vprašanje, ali se hitreje dvigujejo cene ali plače? To izveš tako, da preveriš koliko povprečnih kavic bi lahko s celotno plačo spil leta 1991 in koliko danes.

Hud fallacy, če na podlagi kave rečeš, da plača raste hitreje kot cene oziroma stroški.

Poanta minimalne place ni nek standard. Ampak, da ne crknes.

Mike_Rotch je 1. jul 2021 ob 21:32 izjavil:

Kredit je vedno prst-v-rit.

Neumnost. Kredit veliko ljudem omogoči bistveno izboljšanje življenja.

Seveda izboljšajo, če se najamejo za ta namen. Kredit za nakup stanovanja/gradnjo hiše je druga oblika plačevanja najemnine in ti dolgoročno izboljša življenje. Če pa se npr. vzame kredit na 24 mesecev, da si privoščiš teden eksotičnih počitnic je pa tak kredit breme. In tisti, kateri najbolj stokajo, stokajo zaradi slednjega.

Pa še glede kreditov v bivši državi. Dobil si ga lahko v podjetju po nekih prednostnih lestvicah ali pa na banki ob založitvi deviz za del kredita. Za npr. depozit 10.000 DEM si dobil kredit v višini 50.000 DEM. Po odplačilu kredita si dobil vrnjen polog oz. (kasneje) protivrednost v dinarjih. Zato so si tisti, kateri so dobili vrnjene DEM lahko po končani gradnji kupili novega Fiča ali Stoenko.
Zastonj so gradili le direktorji in partijski funkcionarji. Ko je naš direktor konec 80. let prejšnjega stoletja odšel na morje, so mu delavci elektro službe udarniško elektrificirali novogradnjo, delavci strojne službe pa naredili vodovod in ogrevanje. Seveda so ves material dobili v službi. Plačilo direktorja za vse je bil zgolj njegov podpis na naročilnici podjetja za piknik delavcev vzdrževanja.

Seveda izboljšajo, če se najamejo za ta namen. Kredit za nakup stanovanja/gradnjo hiše je druga oblika plačevanja najemnine in ti dolgoročno izboljša življenje. Če pa se npr. vzame kredit na 24 mesecev, da si privoščiš teden eksotičnih počitnic je pa tak kredit breme. In tisti, kateri najbolj stokajo, stokajo zaradi slednjega.

Sori, ampak tole je moraliziranje. Jaz osebno bi raje vzel kredit za epic izkušnjo, ki mi bo verjetno pozitivno spremenila življenje kot za nakup betona.

Breme je v vsakem primeru, ampak vsak sam najboljše oceni ali se mu to breme splača.

Tudi Dublin recimo ima cene kar iste, če izvzamem cene restavracij/kosil.

Ja, v Sloveniji je vse dražje kot v tujini, če izvzamemo tisto, kar je cenejše.

Če greš pa v gostilno na oreng kosilo je pa 2-3x dražje.

Saj pravim, pri nas je vse dražje, razen tisto kar ni.

Očitno nimaš prav.

Consumer Prices in Dublin are 39.35% higher than in Ljubljana (without rent)
Consumer Prices Including Rent in Dublin are 73.78% higher than in Ljubljana
Rent Prices in Dublin are 170.65% higher than in Ljubljana
Restaurant Prices in Dublin are 60.25% higher than in Ljubljana
Groceries Prices in Dublin are 34.03% higher than in Ljubljana
Local Purchasing Power in Dublin is 30.62% higher than in Ljubljana

https://www.numbeo.com/cost-of-living/c...

Jebiga, nismo vsi v 1%. Tudi za nas morajo obstajati trgovine.