Reuters - Španska vlada je z dekretom naložila podjetjem, ki so specializirana za kurirske dostave, da morajo svoje voznike v devetdesetih dneh zaposliti. Vlada je s tem udejanjila odločitev španskega vrhovnega sodišča, ki je o tem odločilo že lani. Po izračunih tamkajšnjega ministrstva za delo je takih voznikov v državi vsaj 17.000, po drugih podatkih pa kar 30.000, ta sektor gospodarstva pa letno predstavlja 700 milijonov vredno industrijo. Nova pravila delodajalce še obvezujejo, da zaposlenim transparentno predstavijo delovanje algoritma, ki skrbi za razdeljevanje dela.
Ukrep, ki je prvi tak v EU, so že komentirali predstavniki Uberja in sicer, da bo prizadel na tisoče dostavljavcev, ki delo prek aplikacije potrebujejo za fleksibilno opravljanje svoje službe in so v preteklosti že večkrat povedali, da ne želijo rednih zaposlitev. Drugi, denimo poslovno združenje Adigital, ki združuje španska podjetja iz novodobnega gig sektorja pa, da je dekret težak udarec razvoju digitalne ekonomije v državi. V praksi so podjetja potezo države pričakovala in nekatera so svoje delavce že redno zaposlila, viške pa pokrivajo z delovno silo iz drugih transportnih podjetij, spet druga so se odločila za zaposlovanje prek agencij.
V začetku leta je šesttedensko javno razpravo na to temo sklicala tudi Evropska komisija, ki želi na ta način priti do krovne regulacije za celotno unijo do konca letošnjega leta, razen, če delodajalci in sindikati ne bodo sami prišli do ustreznega dogovora.
Recimo, da je en penzionist do zdaj doštukal penzijo z dostavo hrane in dobil par EUR. Če bi se zaposlil, bi izgubil penzijo. Torej bo ostal brez dela dohodka.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja. Če bi se zaposlil, bi izgubil študentske ugodnosti. Torej bo ostal brez dodatnega dohodka.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win. Sedaj bo država "pomagala". Cena dostave bo poskočila (ker jo itak plača kupec), zato se bo zmanjšalo število dostav, zmanjšalo se bo število dostavljalcev, precej ljudi ne bo imelo dodatnega zaslužka.
Recimo, da je en penzionist do zdaj doštukal penzijo z dostavo hrane in dobil par EUR. Če bi se zaposlil, bi izgubil penzijo. Torej bo ostal brez dela dohodka.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja. Če bi se zaposlil, bi izgubil študentske ugodnosti. Torej bo ostal brez dodatnega dohodka.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win. Sedaj bo država "pomagala". Cena dostave bo poskočila (ker jo itak plača kupec), zato se bo zmanjšalo število dostav, zmanjšalo se bo število dostavljalcev, precej ljudi ne bo imelo dodatnega zaslužka.
Sklepam, da takšni "padalci" niso problematični. Problem je pri tistih, ki delajo praktično poln šiht.
Recimo, da je en penzionist do zdaj doštukal penzijo z dostavo hrane in dobil par EUR. Če bi se zaposlil, bi izgubil penzijo. Torej bo ostal brez dela dohodka.
Dejmo stevilke na dan! Lahko kr izracunas za Slovenijo. Koliko mora delati upokojenec, ki ima odprt poln s. p. in zaradi tega dobi samo 20% pokojnine.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja. Če bi se zaposlil, bi izgubil študentske ugodnosti. Torej bo ostal brez dodatnega dohodka.
Student dela na napotnico, ne rab odpirat s. p.-ja.
Pri nas lahko vsak penzioner, ki je sposoben delati naredi na mesec 60ur dela. Kar nekaj eurov pade s tem in si s tem malo popravi penzijo.
Ce dela penzionist 60 ur na mesec, dobi izplacane samo 62% penzije. 60 ur pri Woltu pa pomeni okrog 325 EUR. Ce od tega odstejes se stroske za racunovodstvo, se nobenmu penzionistu to ne splaca.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win.
Bullshit, so studentski servisi in napotnice pokazali kako to izgleda.
Malo zgodovine, pred 20 leti je vse sibalo cez napotnice, je bil "win-win". Potem bi se pa redni studentek zaposlil in mu je humanitarno orientiran delodajalec reke, da samo na napotnico. Potem je cez 10 let izkoristil vse moznosti, od popoldanskega solanja naprej, imel je ze resno zvezo, rad bi dobil kaksen kredit, zaposlitve pa od nikoder. Enkrat ni bilo vec napotnic, pa sta se z delodajalcem poslovila. Poizkusal je najti sluzbo za nedolocen cas in lej ga zlomka, vsi zaposlujejo samo na napotnico. Zanimivo, mar ne? In danes imas kupe ljudi, pri 40+, ki bi sicer morali imeti 20 let delovne dobe, jo imajo pa samo 5 let... 10 let... na pogodbah. Ipd.
S temi dogovori sami sebi in vsem ostalim serjete v hrano. No ne vsem. Delodajalcem pomagate, da zivijo bolje. Ste pa res dobricine, pravi filantropi. Da ne recem naivci.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win.
Bullshit, so studentski servisi in napotnice pokazali kako to izgleda.
Malo zgodovine, pred 20 leti je vse sibalo cez napotnice, je bil "win-win". Potem bi se pa redni studentek zaposlil in mu je humanitarno orientiran delodajalec reke, da samo na napotnico. Potem je cez 10 let izkoristil vse moznosti, od popoldanskega solanja naprej, imel je ze resno zvezo, rad bi dobil kaksen kredit, zaposlitve pa od nikoder. Enkrat ni bilo vec napotnic, pa sta se z delodajalcem poslovila. Poizkusal je najti sluzbo za nedolocen cas in lej ga zlomka, vsi zaposlujejo samo na napotnico. Zanimivo, mar ne? In danes imas kupe ljudi, pri 40+, ki bi sicer morali imeti 20 let delovne dobe, jo imajo pa samo 5 let... 10 let... na pogodbah. Ipd.
S temi dogovori sami sebi in vsem ostalim serjete v hrano. No ne vsem. Delodajalcem pomagate, da zivijo bolje. Ste pa res dobricine, pravi filantropi. Da ne recem naivci.
True story
Rezultat bo takšen, da bo penzija padala in čez 30 let bo minimalna razlika v višini med tistim, ki je 40 let delal in tistim ki bo pridelal 30 - 35 let (do 65-68 leta), oboje bo bolj podobno socialni pomoči.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja.
Nima kaj "še malo dela", nima casa, mora studirat in zakljuciti faks, bo potem delal.
Nekateri pac morajo ob studiju delat, ker drugace ne zmorejo pokrit stroskov studija. Tu bi sicer rekel, da naj pac taki ne rinejo na faks, ker imamo cel kup deficitarnih poklicev, ampak se vas bo naslo nekaj takih ki me boste spljuvali, po drugi strani boste pa pizdili na delodajalce, ki uvazajo delovno silo iz bivsih bratskih republik.
Da je pa Slovenija edina drzava z absurdom, ki se mu rece "delo preko studentskega servisa" je pa najbrz odvec omenjat.
Recimo, da je en penzionist do zdaj doštukal penzijo z dostavo hrane in dobil par EUR. Če bi se zaposlil, bi izgubil penzijo. Torej bo ostal brez dela dohodka.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja. Če bi se zaposlil, bi izgubil študentske ugodnosti. Torej bo ostal brez dodatnega dohodka.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win. Sedaj bo država "pomagala". Cena dostave bo poskočila (ker jo itak plača kupec), zato se bo zmanjšalo število dostav, zmanjšalo se bo število dostavljalcev, precej ljudi ne bo imelo dodatnega zaslužka.
Studentsko delo je itak najvecja potuha delodajalcev in edini proti argument je "reven" student. A reven nestudent, ki bi pa lahko bil zaposlen pa ni zanimiv? In potem ravno vecina teh "studentov" je tistih z vecnim statusom in tisti, kateri po vecini ne dokoncajo studija, ker rabijo dnar za zurat. Jaja, vem izjeme pa to, ampak sem bil student in vem zelo dobro kak je to. V Nemciji obstaja za to, neobdavcen minijob. Lahko imas tudi dva, ko presezes doloceno mejo dohodkov pa placas polne davke redno zaposlenega. Ampak danes preko napotnic vec niti ne dela toliko vecnih studentov, ampak kr preko s.pja
In danes imas kupe ljudi, pri 40+, ki bi sicer morali imeti 20 let delovne dobe, jo imajo pa samo 5 let... 10 let... na pogodbah. Ipd.
Sicer manj ekstremno, ampak jaz bi jih imel 10 namesto 5. Razsli smo se, ko je sef rekel, zdaj pa bo moral vsak s.p odpret, ce boste hotl tu delat. Celo nekateri "redno" zaposleni so sli na to foro. Groza.
Dobri ste s tem potuha delodajalcem, pa filantropi... Delodajalci nimajo od tega nič, ker pač vsi tako delajo in se v konkurenčnem okolju cene temu prilagodijo. Če noben tega več ne bo mogel početi se bodo cene pač dvignile.
Ne bom komentiral v detajl, delal sem v restavraciji, ki je 6-7 let nazaj imela 750.000 Eur prometa (Vir: Supervizor) 1. Redno zaposlen proti koncu ni bil nihce 2. Delalo nas je vec kot 5, razne fore, napotnice, sp.ji, polovicni, preko zavoda. - Vcasih si prisel ob devetih in sel ob enajstih domov. Vecja postavka? En drek. 3. Placilo srednja zalost 4. Sestavine srednja zalost Dostavna vozila stara 20 let, rabljene gume, zvarjeni sedezi. Tehnicni se je placal z "dostavo" hrane Popravila so se placa z "dostavo" hrane Ce je policaj napisal kazen, je sef poklical na PP, VIP vecerja in je bilo urejeno.
Tok slabo mu je slo, da je si je privoscil vec mesecne dopuste na leto, postavil "hisico" in odprl se en lepotni salon. Res tezko jih gre. Glih tejle so najvecji prasci. Ko pa kuharji jamrajo, da po 5 letih nimajo prezracevanja in nape v kuhni, da delajo poleti na 50 stopinj pa rece, da ni dnara.
PS: In ja na koncu je blo tako, zrihtaj si napotnico ali s.p. ce hoces tu delat.
Nekateri pac morajo ob studiju delat, ker drugace ne zmorejo pokrit stroskov studija.
Mah dej. Zato imamo državne štipendije. Študensko delo je za nabiranje izkušenj pa denarja da se maš med počitnicami luštno. Če so problem revni študentje naj se preveri sisem štipendij pa zgradi kakšen nov študenski dom ne pa da se podpira izkoriščevalski sistem, ki se mu reče študentsko delo.
Vsi, ki so delal prek napotnic pred korono so sedaj na sociali, redni pa na čakanju.
Študentsko delo, kot ga poznamo iz Juge in se vleče še danes, je anomalija in bi jo bilo potrebno ukinit.
Zame, kot delodajalca, ne bi smelo biti razlike v tem ali zaposlim za občasno delo enega 50-letnika ali pa enega 18-letnika. V obeh primerih bi moral biti postopek enak: jasno določen (seveda) začasen obseg dela, kjer je plačilo jasno dogovorjeno in se ve, da se vse skupaj po nekem času zaključi. Zelo podobno, kot je sedaj z delom za določen čas. Pa z nekim dodatnim elementom, kjer vključiš priložnostna dela, kot so (na primer) strežbe na sejmih ali kašne podobne zgodbe, kjer je velika potreba po zelo začasnih zaposlenih.
Študensko delo, kot ga imamo sedaj je zelo slaba stvar na dolgi rok: - Študentom daje lažne "dobrobiti" s hitrim zaslužko, vendar brez kasnejše socialne varnosti, na katero se v danem trenutku požvižgajo, ker ne razmišljajo v naprej. - Študenti si ustvarijo nerealne slike o plačilih, ker so njihovi prihodki zelo nizko obdavčeni in so kasneje lahko razočarani, ko za podobno redno delo dobijo celo nižjo plačo. - Ostali, starejši, so v diskriminatornem položaju, ker bo delodajalec za začasno delo raje vzel študenta, ki je cenejši. Čeprav bi ob enakih pogojih lahko dobil bistveno bolj izkušeno osebo.
Pa sploh ne bi začel o študenskih servisih, ki pobirajo denar in jim ta zgodba še najbolj ustreza.
Zame, kot delodajalca, ne bi smelo biti razlike v tem ali zaposlim za občasno delo enega 50-letnika ali pa enega 18-letnika..
Se strinjam, popolnoma shizofreno od drzave je, da različne oblike zaposlovanja prinašajo različne stroške dela. Zacne se lahko s tem, da se ljudi navaja, da razmišljajo o bruto, in ne o neto plači.
Recimo, da je en penzionist do zdaj doštukal penzijo z dostavo hrane in dobil par EUR. Če bi se zaposlil, bi izgubil penzijo. Torej bo ostal brez dela dohodka.
Ali pa študent, ki ob študiju, za vikend še malo dela in si izboljšuje kvaliteto življenja. Če bi se zaposlil, bi izgubil študentske ugodnosti. Torej bo ostal brez dodatnega dohodka.
Če sta se dva odrasla človeka sama dogovorila za biznis, je bilo to zato, ker sta oba v tem vidla korist, win-win. Sedaj bo država "pomagala". Cena dostave bo poskočila (ker jo itak plača kupec), zato se bo zmanjšalo število dostav, zmanjšalo se bo število dostavljalcev, precej ljudi ne bo imelo dodatnega zaslužka.
Dvomim, da penzionisti dostavljajo hrano naokoli. Če pa hočejo delat, še vedno lahko uporabijo druge načine zaposlitve, kot je pri nas honorarno delo ali delo preko avtorskih pogodb.
Podjetja za dostavo hrane potem naj ponudijo delo preko študentskih servisov. No, pri nas jih imamo. Druge države pa imajo verjetno kako drugače urejeno za delo študentov.
Za delavca ni nobena korist, če iz dogovora v tem primeru s ponudniki dostave hrane, nima pokrito pokojninsko zavarovanje in zdravstveno zavarovanje in če ni nezgodno zavarovan v primeru nesreče. Za podjetje je to super, ker nima nobene odgovornosti in ker mu ni treba plačat stroškov za delavca. Za delavca pa to nikakor ni dobro.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Zame, kot delodajalca, ne bi smelo biti razlike v tem ali zaposlim za občasno delo enega 50-letnika ali pa enega 18-letnika..
Se strinjam, popolnoma shizofreno od drzave je, da različne oblike zaposlovanja prinašajo različne stroške dela. Zacne se lahko s tem, da se ljudi navaja, da razmišljajo o bruto, in ne o neto plači.
"Malo delo" bi bila čisto OK oblika dela za vse, a nekdo ni hotel, da zadeva pride skozi.
No, zdaj nekateri imamo normiranca in je davčno še precej bolje urejeno (za nas), nima pa vsak te opcije.