Večje povpraševanje po kmetijah?

Včasih ni bilo (tolikšne) ponudbe uvoženega sadja/zelenjave za drobiž v trgovinah. Imelo je smisel obdelovat tudi majhne površine, saj se je vse dalo prodat za dober denar. Sedaj pride skozi samo še velik kmet, kjer je strošek na enoto proizvoda nižji. V vsaki vasi, kjer je bilo prej po 10 lastnikov manjših kmetij bosta sedaj 2 velika kmeta, ki bosta pokupila zemljo od ostalih 8ih.
Sedaj ko je že minimalec tako visok, moraš bit res nor da greš iz nule v kmetijstvo. Lepše je samo delat za nekoga, brez stresa ki ga prinese lastništvo in dobit plačo na TRR. Za bit kmet rabiš 1000 znanj, vsaj enega enako sposobnega družinskega člana, ki te takoj lahko nadomesti že v primeru poškodovanega prsta, že en zamujen dan s škropljenjem lahko uniči sezono recimo. Razen če imaš kako dobro podjetniško idejo za prodajat raznim hipsterjem, veganom in podobnim kalibrom, neko nišno zadevo, tu bi se še dalo kaj.

Preživet se da z večjo kmetijo tam nad 20ha, samo kako zahteven si, kaj hočeš vse. Če maš hrano, gretje, plačan eosnovne položnice, ....kaj bi eni še rad 2x/leto pošten dopust, vsak teden nakupi po BTc-ju, izleti....to pa težka

stara mama je 22. mar 2021 ob 14:14 izjavil:

Točno to. Finančno ne gre skoz nikakor, bolj je to da invstira, dobi pa nazaj bolj malo.
Sam tist kar sem ti prvič citiral, se pa bere kot da se zadeva sama sebe vzdržuje. Pa se ne.

Meni je bilo samoumevno, da se kmetije prodajajo za luksuz in ne kot alternativa za prezivetje. Nisem niti pomislil, da nekdo kupi, da bo od tega delal profit.

Ce pa ima kdo kaksno idejo za super profit, pa z veseljem realiziram pri sorodnikih. :)

Zvezdica27 je 22. mar 2021 ob 14:07 izjavil:

še enkrat: samo idioti gredo tekmovat z Ukrajino in koruzo, pšenico, zelenjavo itd.

Prihodnost SLO kmetijstva je drugje. Jao... kar srce me boli, sam kaj čem. Nimam kaj.

zz

Prihodnost SLO kmetijstva je za večino kmetov (pustimo tisti procent največjih) prodaja končnemu kupcu, pa naj se gre za zelenjavo ali pa živalske proizvode. Preprosto se s povrprečno Slovenjsko kmetijo* ne da konkurirati Ukrajinski pšenici in Španski zelenjavi če bi prodajali Mercatorju, če pa prodaš končnemu kupcu pa je zgodba drugačna. Zatakne se ker SLO kmet misli, da ko on požanje pšenico in pomolze kravo je njegov delo končano ampak tu se šele začne...

* Slovenska kmetija je v povprečju velika 6 Ha in tako med najmanjšimi v Evropi (zanimivo branje: https://ec.europa.eu/eurostat/statistic... ), poleg tega da je tako majhna je še razparcelirana v neverjetno število parcel. Namesto da bi bili kmetje veseli da se izvajajo komasacije (ponovna razdelitev parcel na določenem območju) pa se pritožujejo ker dobijo par kvadratov zemlje manj kot so jo imeli prej ker nekaj tudi ceste poberejo.

enemon je 22. mar 2021 ob 08:40 izjavil:

Invictus je 22. mar 2021 ob 08:37 izjavil:

Imaš ljudi, ki že leta načrtno kupujejo kmetijska zemljišča po Prekmurju.

Mogoče bo to moja naslednja investicija, ko se nabere malo denarja...

Kaj delajo potem s tem? Obdelujejo? Oddajo v najem? Ali držijo in prodajo dražje naprej? Pa verjetno pride v poštev samo ravnica in ne neko Goričko?

Pomagajo financializirati še zadnje zatočišče tistih, ki nimajo preveč denarja. Skratka. Napihujejo mehurček še tam, kjer bi bilo v državi res v interesu, da ga ne. Naj lepo v bitkonje duvajo.

Kar pa se par-100m2 za poleg službe tiče, pa to lahko promovira le kdo, ki ni nikoli živel na deželi. To še predobro poznam. To pač pomeni, da hodiš na šiht, popoldan, med in med vikendi pa delaš. Kar je super, če te to res veseli. Ampak le takrat.

Tista z dedici je res grda finta, ja. V moji druzini je neka razpadajoca kmecka hisa iz 19. stoletja s pripadajoco parcelo, ki bi se lahko ze zdavnaj uredila in koristila, ampak so dedici med seboj skregani. In to se vlece ze od nekje leta 1930.

pffff je 22. mar 2021 ob 18:39 izjavil:

c3p0 je 22. mar 2021 ob 07:20 izjavil:

Saj ideja ni nora, Prekmurje je poceni, dobra hrana

Najvecje obolevanje za rakom v Sloveniji, najvecji procent srcno/zilnih bolezni (leti na "dobro" hrano), testni poligon za Jugoslovanska skropiva (tista, ki ne razpadejo se desetletja). Osebno bi raje kupil na krasu, na goli skali, kot tam kmetoval - nezdrava hrana, zastrupljena zemlja. Mimogrede, drugo taksno podrocje je Velenje (pa se o tem ne govori) - niso vedeli kam s pepelom iz elektrarne, pa se je ena bistra glava spomnila, da bi cegle delali iz njih. Zemlja (premog,...) ima neko naravno radioaktivnost, in ko to skoncentriras preko, recimo, seziganja, ni pametna ideja, da bi zivel kjerkoli blizu. In seveda so sli postavljati stanovanja iz teh ceglov. Slovenski Cernobil.

Ampak kar se mene tice, je prekmurje veliko hujse, 30-60 let so ga zalivali s pesticidi zaradi uporabe katerih bi te danes zaprli. Tudi, ce se spraviti hrano pridelovati v ljubljanski kanalizaciji, si delate manj skode, kot ce jeste njihove pesticide. Obozujem recimo bucno olje, mi pa na kraj pameti ne pade, da kupil prekmurskega.

Prvič slišim za testiranje škropiv v času Juge v Prekmurju... To je bilo verjetno bolj ravninski del, ne tudi Goričko?

Gagatronix je 22. mar 2021 ob 18:18 izjavil:

Tista z dedici je res grda finta, ja. V moji druzini je neka razpadajoca kmecka hisa iz 19. stoletja s pripadajoco parcelo, ki bi se lahko ze zdavnaj uredila in koristila, ampak so dedici med seboj skregani. In to se vlece ze od nekje leta 1930.

Pa saj vidim doma in mi je jasno zakaj do tovrstnih sporov pride. Zaradi labilnih starih ljudi, ki dediščino delijo po nekem občutku kdo si zasluži ljubezen, so dovzetni za ritoližnistvo na stara leta, ker čutijo da se poslavljajo ter ,ker so vse življenje srali po mladih nasedejo tistim ,ki se jim ne glede na vse želijo prikupit saj vsak želi umreti, kot nekdo, ki so se ga ljudje spominjali v najlepši luči. Dogovori iz pretekosti se na stara leta pozabijo, pride do nekih zamer, ljudje tudi postanejo ljubosumni na uspeh svojih otrok. Poznam kmetijo, ki se je kljub temu ,da je najstarejši sin živel 100m starn in vse življenje, pomagal, nato pa sam zgledno skrbel za kmetijo svojih staršev, šla drugemu sinu ,ki živi nekje daleč in je najhujši revež, najstarejši pa je dobil nujni delež. Ljudje ne ocenujejo po realnih postavkah ,kjer se nekako oceni delo, vložki in dejanski dohodek od dejavnosti. Podjetje je vredno dokler je živo, dela dodano vrednost ,kjer pa je kapital predvsem v ljudeh in nekaj malega v osnovnih sredstvih, ki so na papirju vredna premoženje a sama brez sebe ne ustvarjajo donosa, niso pa ne tržno ne drugače zanimive. Nisem še slišal ,da bi kdo kupoval recimo skedenj od kake hiše, novo gnojišče, stare stroje, ki ti sicer pridejo prav a jih nihče več ne kupuje. Gre za zgolj knjigovodsko vrednost, mrtvo črko na papirju. Hišo, ki teh priveskov nima kvečjemu lažje prodaš. Foter je ostal doma, od plače vlaga denar in prosti čas v manjšo kmetijo, stari starši pa vidijo samo mestne reveže, ki so jim vsi krepko pomagali pri nakupu stanovanja/gradnji hiše. Roko na srce, v drugi temi se pogovarjamo o tem ,da imajo ti ljudje na drugi strani cca. 300 000 EUR vredno nepremičnino, na vse kriplje branijo kako ,da je v resnici toliko vredna, torej jo kadarkoli lahko prodajo in na Dolenjskem ali v Prekmurju kupijo svojo mini kmetijo na kateri lahko užijejo vse radosti kmetovanja,200 000 pa vložijo v nekaj pametnega pa lahko kasirajo še eno dodatno pokojnino. Samo zastonjkar in dedič bo večni dedič. Zato je sedaj na stara leta bi bilo potrebno kmetijo razdeliti ,da ne bodo reveži v mestu stradali, ker jim je zapasalo da bi si zgradili vikendico, a kmetovali sigurno razen v besedah ne bodo. Dokler se je delalo jih ni bilo nikoli, razen ob ta večjih opravilih, pa še to zato ker so jih stari starši vabili da morajo priti, bi se pač naredilo pa kako minuto kasneje ali z novim strojem/najetim od soseda za katerega je bilo vedno škoda denarja. Potem se je malo potovalo po svetu, dediščino po eni strani spiskalo za nov avto in fasado, sedaj pa bi radi kmetijo na 3 dele, da se ne bomo samo mi doma okoriščali xD. Greh je sorodniku zaračunati 6 eur za kg govedine, pa čeprav praktično to računaš zato da pokrivaš stroške in je jako skromna cena glede nato ,da gre zares bio zadevo, s katero ni problem dobiti kupce. Seveda ti potem vržejo pred nos nov traktor, ki si ga kupil zato ,ker je stari star preko 40 let in si ga seveda zaslužil z par kg mesa in metri drv na leto. Če gledam koliko smo kot familija vložili v dedkovo kmetijo, je znesek sigurno v vsoti dveh garsonjer v Ljubljani. V katerikoli biznis bi vložil toliko ur in denarja, bi z njim naredil nekaj v kmetiji, ki je pisana pa na nekega dementnega 85 letnika pa žal ne boš. Kje so še tiste ure, ko sem delal zanje namesto da bi brcal fuzbal ali igral igrice na računalniku kot normalen otrok. Dobro jaz sem na tej kmetiji pustil kakih 20 let, se mi pa smili foter ,ki je pustil svoje življenje. Vse zato, da na koncu pride neka teta iz mesta, ki se v nedeljo primaje na kavo pametovat o vseh življenjskih modrostih kako je ona uboga para. Dedku in babici se orosijo oči, in roka že piše testament za ubogo hčerkico. Taisti ljudje potem še poudarijo ,kako da danes več nihče noče delat in da nihče več ne kmetuje tako kot v starih dobrih časih. Sam gledam na zadevo kot podjetnik, in v firmo, ki ustvari 6000 letnega prometa, ob 5000 eur stroškov žal nisem pripravljen vložiti 100000 eur. Ker jih nimam , in ker nimam in tudi ne smem aplicirati neke nove rentabilne ideje ,ki bi dejansko ta vložek v recimo 10 letih vsaj pokrila. V taki situaciji , kjer ti nekdo pred nosom razprodaja osnovna sredstva pa niti slučajno. Kot da bi imel sina džankija in resno računal, da bo cenil tvoj trud in evro ,ki si mu ga dal v roko. V Sloveniji še vedno raje jemo slabo hrano, samo zato da se pred bajto z novo fasado sveti nov BMW.
Meni je ameriški sistem kmetovanja bistveno bolj všeč. Farmo najameš, če gre gre če ne gre ne gre, zapreš pride mimo drugi. Tele sentimentalne slovenske žajfnice, kjer ti ljudje zavidajo izkupiček od 30 kg govedine na leto, ki je komaj za 2 tanka nafte, si pa naj ljudje zataknejo nekam. Zato pa kmetije naj prvo do konca propadejo, tisti ,ki bo znal in imel voljo bo lepo pokupil in se s tem ukvarjal profesionalno. Mi je pa fascinatno to kako zelo vredna je zemlja v Sloveniji za tiste, ki na njej nikoli niso ali so bolj malo delali, ko pa gledaš kako slabo samooskrbni smo in kako veselo potem taisti ljudje hodijo prekvalificirat podedovane parcele pa tega ni opaziti.

Gagatronix je 22. mar 2021 ob 20:53 izjavil:

Eh, v mojem primeru gre bolj za to, da imam druzino razmetano po celi bivsi Jugoslaviji, potem se pa poskusi karkoli dogovorit. Jaz sem se ze davno svojemu delu tiste podrtije odpovedal. Zaradi mene ce jo obcini Tolmin prepustijo.

, ampak so dedici med seboj skregani. In to se vlece ze od nekje leta 1930.

Po 90ih letih se kregate pa nihče nikogar ne pozna. Tipična tschlo techovska

Zimonem je 22. mar 2021 ob 20:56 izjavil:

Gagatronix je 22. mar 2021 ob 20:53 izjavil:

Eh, v mojem primeru gre bolj za to, da imam druzino razmetano po celi bivsi Jugoslaviji, potem se pa poskusi karkoli dogovorit. Jaz sem se ze davno svojemu delu tiste podrtije odpovedal. Zaradi mene ce jo obcini Tolmin prepustijo.

, ampak so dedici med seboj skregani. In to se vlece ze od nekje leta 1930.

Po 90ih letih se kregate pa nihče nikogar ne pozna. Tipična tschlo techovska

Ne, ze 90 let traja ta kregarija. Meni dol visi. Se pa poznamo z vso zlahto drugace, ne skrbi.

enemon je 22. mar 2021 ob 21:07 izjavil:

MasterKiD je 22. mar 2021 ob 20:58 izjavil:

In NE, ni velikega povpraševanja, razen če prodajaš za burek.

Posrednik piše, da je veliko povpraševanje po večjih kmetijah. Pa tudi ostalo se premika nekoliko hitreje kot pred epidemijo po oglasih sodeč.

Mah ni sile. Podobno že par let. Dobiš posestvo z 4ha obdelovalne in 18 gozda za normalno ceno ampak to je vse v hribu. Na ravnem je pa že nekaj časa 6e po kvadratu. Pa ni zazidljivo.

Čisto lokalnih zadev pa ne poznam. Včasih gledam bolj iz tega stališča, da bi se preselil večjo vukojebino.

Kar. Ne vidim nekih hudih razlik. Ponavadi so bolj vprašanje zgradbe v kakšnem stanju so.

Zato se pa uredi dedovanje.

Matevz96 je 22. mar 2021 ob 16:20 izjavil:

Prihajam s kmetije tako da vem kakšne so težave, to da je 2 Ha 6 njiv in 3 lastniki se ti zdi vredu? Njive pa potem tako ozke da se niti obrniti ne da normalno na njih.

Ukvarjamo se z govedorejo (dojilje + pitanci) in vse meso prodamo na domu, brez tega bi že zdavnaj zaprli sedaj je pa problem da je preveč povpraševanja. Je pa tako kot sem napisal ko gre bik v klavnico se delo začne in ne konča. Lastnika kmetije sta starša, ki to delata poleg spja. Kmetija je žal premajhna da bi se lahko na njej zaposlila za poln delovni čas, morda en ampak bi bilo životarjenje na minimalcu.

.

Kje pa ste pozicinirani, da vam uspe toliko strank dobiti na dom? Kot drugo pa sam pises, da se na kmetiji ne morate zaposliti, kar je tocno ta problem.

Vam pa lahko samo cestitamza vztrajnost, da se vam da imeti kmetijo, marketing in se kaj zato, da se tam ne mores niti zaposliti.

Kar se tice fragmentacije pa mi povej kolikokrat na leto si na njivah in travnikih in koliko vec casa ti gre. Koliko ur letno potem dodas zaradi fragmentacije? Verjetno v primerjavi z dnevnim rednim delom ni posebej veliko.

Tu ni glavni problem fragmentacija ampak velikost. Ce imas 5 hektarjev na petih delih, pac porabis malo casa za voznjo od njive do njive. To ti morda doda kaksno uro ko si na traktorju, kar pa tudi ni tako zelo pogosto. Kjer sem vecinoma pomagal jaz je bilo par taksnih flik, ampak ni tako, da je ena v eni, druga v drugi vasi. Pac gres dve minuti s traktorjem.

Ce bi zelel biti konkurencen najvecjim, bi skoraj moral biti en kmet na kraj, pa se v tem primeru bi bilo dovolj povrsine ampak ne bi bila v enem kosu in verjetno ne popolnoma ravna. Pa ne zaradi fragmentacije ampak zaradi terena.

Glej, en Nizizemc se usede v traktor in npr. 8 ur dela eno stvar, npr. orje. V SLO se v 8-ih urah premakneš na 5 njiv, vmes pa mora še nekdo počistiti cesto, ki si jo zasvinjal z zemljo s koles traktorja.

In še mnogi drugi izzivi te čakajo pri obdelavi vrtičkov po celi ali v sosednji vasi.

Ima pa Slovenec pogosto boljši in večji traktor, da se komaj obrne na tisti njivici.

c3p0 je 23. mar 2021 ob 09:13 izjavil:

Ima pa Slovenec pogosto boljši in večji traktor, da se komaj obrne na tisti njivici.

Mogoče proti kakšnemu v AT, proti kmetu v NL pa ne.

Res pa je, da se več kje najdeta dva, ki večata dolžino ku*ca z velikostjo traktorja.

Imaš še kar nekaj "Großväter", ki prisegajo na starega eno ali dvo cilindrskega Steier-ja. Res pa je, da so se kmetje v AT sposobni združit in tako biti konkurenčni ter so zaradi tega lahko "Hightech".

Pri nas pogosto vidim podobne mašine, zadaj pa tudi dve prikolici:

https://www.slovenskenovice.si/media/im...

Verjetno kaka subvencija, pa se je splačalo

Zadnja pnevmatika za tega je dražja kot avtomobil večine slo-techovcev.

https://www.gume-direkt.com/product/Pir...

TheBlueOne je 23. mar 2021 ob 07:40 izjavil:

Kje pa ste pozicinirani, da vam uspe toliko strank dobiti na dom? Kot drugo pa sam pises, da se na kmetiji ne morate zaposliti, kar je tocno ta problem.

Vam pa lahko samo cestitamza vztrajnost, da se vam da imeti kmetijo, marketing in se kaj zato, da se tam ne mores niti zaposliti.

Kar se tice fragmentacije pa mi povej kolikokrat na leto si na njivah in travnikih in koliko vec casa ti gre. Koliko ur letno potem dodas zaradi fragmentacije? Verjetno v primerjavi z dnevnim rednim delom ni posebej veliko.

Osrednja Slovenija, seveda pa toliko strank ne dobiš čez noč ampak v več letih. Problem z zaposlitvijo je da je premalo denarnega toka (tako čez palec prodanih nekje 15 bikov in 10 telet letno), dobiček je ampak premalo da bi lahko nekdo samo od tega živel. Na travnikih imaš letno 3 do 4 košnje za vsako si tam povprečno 4 krat (košnja, obračanja, grabljenje, pobiranje). Zaradi fragmentacije izgubiš vsaj 20% časa (vožnja med parcelami, sestavljanje & rastavljanje priključkov, težave z najetimi kombajni ker so enostavno preveliki) poleg tega pa je problem še jeseni ko ni več dovolj trave da upravičiš košnjo in raje pasemo živali po vseh parcelah kar nanese ogromno dela s seljenjem iz enega travnika na drugega (poleg živali je potrebno skrbeti še za vodo).

Vetrpiha je 23. mar 2021 ob 08:15 izjavil:

Meni se dozdeva, da so dokaj mali, če prodajo vse na domu. Večji pa morda nočejo biti, ker padejo pod radar.

Smo ves čas na radarju, sosedi skrbijo da imamo urejeno vso papirologijo s konstantnimi prijavami vsem možnim inšpektorjem.

c3p0 je 23. mar 2021 ob 09:13 izjavil:

Ima pa Slovenec pogosto boljši in večji traktor, da se komaj obrne na tisti njivici.

Traktorji so ena zanimiva tema. Pogosto folk gleda: Glej spet ima nov traktor, kot da stari ni bil dovolj dober. Ne, ni bil. Si kdaj poskusil voziti po travnikih, njivah in gozdnih poteh v 40 let starem Zetorju? Ni problema. Dve uri. Ko pa po 10 ur na dan voziš po takšnem terenu in sediš skoraj da na klopi, več dni zapored, pa kmalu ne čutiš več ne rok, ne nog. Samo še križ, ki te boli, da bi si ga najraje odrezal in vrgel psu.

Moderni traktorji so običajno bolj varni, predvsem pa veliko, veliko bolj udobni. Poglej si kmete, ki so včasih v starih traktorjih veliko prevozili. Noben ne hodi normalno. Vsi so krivi in/ali šepajo.

Druga stvar je pa sama moč traktorja. Mogoče večinoma res ne rabiš tako močnega. Težava pa nastane, ko ga, pa ga nimaš. Podobno kot pri računalnikih. Ko folk kupuje nov računalnik, pa si reče: Ah, grafična bo pa dobra integrirana. Tako ali tako igram kakšen špil samo občasno. Ja, mogoče ga res igraš samo občasno. Ampak takrat mora špil delat. Mogoče takšen res ne rabi GTX 3090, vsaj GTX 1060 pa vseeno rabi, pa bo pač tiste dvakrat na mesec igral na slabših nastavitvah. Z integrirano bo imel pa diapozitive.

Podoben primer je bil pri nas doma. Traktor s 64 konjskimi močmi. Uporabljali cca 15 let. Če smo hoteli nanj priključiti balirko, je bilo pa premalo. Po ravnini še, za v klanec pa enostavno zmanjka moči. Pa je treba balirko vleči v klanec samo parkrat na leto, ampak ravno takrat pač rabiš moč, ki ti je šibkejši traktor ne da. Prešibek traktor v klancu z balirko je pa recept za nesrečo.

Se pa strinjam, da za vlečenje prikolice s solato ali korenjem po ravnini 4x na leto pa res ne rabiš takšnega Claasa, kot je bil zgoraj omenjen.

Pri nas se nič ne splača...

Celo ko država nastopi proaktivno in za spremembo celo pozitivno (komasacija), se kmetje uprejo.

Na drugi strani imajo pa kmetje toliko pravic, da bi bila zakonodaja že primerna za ustavno presojo glede diskriminacije ostalih...